Drama v avtomehanični delavnici

Slobodan Trifunović (65), ki so ga zadržali kot talca v njegovi avtomehanični delavnici Boban na beograjski Karaburmi, je za Kurir povedal, da je vesel, da je ure in ure trajajočo dramo preživel po zaslugi odlične pogajalske ekipe. Njegov sosed Stevan J. (26) mu je namreč več ur držal nož pod grlom. Trifunovića, ki ga je pred časom zadela kap in je enostransko paraliziran, je nemudoma odpeljalo reševalno vozilo, potem ko se je ugrabitelj predal, pa je pred trgovino sledila prava drama, ko je njegova žena začela tuliti in jokati ter se v nekem trenutku skoraj onesvestila.

Poznala sta se že nekaj časa

»Moški, ki me je vzel za talca, prihaja v avtomehanično delavnico že kakšno leto, ker je moj mehanik njegov prijatelj. Do zdaj ni bilo nobenih težav, tokrat pa je prišel pijan. Kolikor sem slišal, je mešal pijačo z močnimi tabletami. Nenadoma je iz predala delavnice vzel kuhinjski nož in si ga prislonil na prsi ter rekel: 'Zdaj se bom ubil, tako ne morem več' Takrat sem skočil pokonci in ga rotil, naj tega ne počne, on pa je nato vzel nož in zagrozil meni.« Ugrabitelj mu je nato dejal, naj pokliče policijo.

Zahteve ugrabitelja

»Prosil je, naj pridejo policija ter njegovi starši in sestra. Pod grlo mi je porinil tudi skalpel, ki je bil na mizi v delavnici. Ni me hotel izpustiti, rekel sem mu: 'Greva na pivo, pomiri se, vse bo v redu, a se ni dal. Večkrat sem mu rekel, daj no, izpusti me ali pa me ubij! Ne muči me!'« je za Kurir povedal Trifunović.  »Ženska iz pogajalske ekipe mi je dala vodo, a ko sem naredil požirek, sem začutil, da to ni navadna voda, potem pa sem vzel kozarec, natočil vodo in mu jo dal, čeprav sem imel nož in skalpel pod vratom ves čas. Popil je vodo in po približno pol ure sem začutil, da mu roka pada in izgublja koncentracijo.«

Takrat se je drama končala. »Vzeli so mu nož in naju rešili, oba. Ves čas je govoril o nepovezanih stvareh, in ko je videl družino, je sploh ni mogel prepoznati. Medtem ko sem imel nož na grlu, sem mislil samo na svojo hčer,« je jokaje govoril Trifunović. Nobeden od družine ugrabitelja se mu ni javil, kaj šele da bi se mu opravičil. »Nočem jih videti, ničesar ne potrebujem. Samo naj bodo čim dlje od mene.«