TOŽI DRŽAVO

Družba treh papig morilcu ni dovolj. Postal naj bi tudi samomorilen

Norveški skrajnež Anders Breivik toži državo zaradi izolacije v zaporu.
Fotografija: Anders Breivik (v sredini) na improviziranem sodišču v telovadnici zapora ni povedal ničesar.
FOTO: Ntb/Reuters
Odpri galerijo
Anders Breivik (v sredini) na improviziranem sodišču v telovadnici zapora ni povedal ničesar. FOTO: Ntb/Reuters

Desničarski skrajnež, 44-letni Anders Behring Breivik (ali Fjotolf Hansen, kot se imenuje sam), ki je leta 2011 na Norveškem v dvojnem napadu ubil 77 ljudi, znova toži državo. Nezadovoljen je zaradi izolacije v zaporu in si želi odpravo omejitev komunikacije.

Breivik svoje dneve preživlja v oddelku visokovarnostnega zapora Ringerike 70 km severozahodno od Osla. Območje njegovega gibanja vključuje vadbeno sobo, kuhinjo, sobo s televizijo in kopalnico, dovoljeno pa mu je imeti celo hišne ljubljenčke, in sicer tri papige, ki prosto letajo po območju, so razkrili posnetki njegovih bivalnih razmer.

A mu družba papig ni dovolj. Kot je Breivikov zagovornik, odvetnik Oeystein Storrvik, povedal sodišču, je imelo 12 let izolacije brez stikov z drugimi nanj uničujoč vpliv. Brevik je menda postal samomorilen in je odvisen od antidepresiva prozac, da preživi dneve v zaporu.

Državni odvetniki po drugi strani opozarjajo, da mora biti zapornik ločen od preostalega zaporniškega prebivalstva zaradi trajne varnostne grožnje, ki jo predstavlja. Ni pa povsem izoliran od preostalega sveta, saj ima stike s stražarji, duhovnikom, zdravstvenimi strokovnjaki in, dokler je še nedavno želel, »zunanjim prostovoljcem,« ki pa se mu je odrekel. Poleg tega vsak drugi teden vidi dva zapornika za eno uro.

Navdih Brentonu Tarrantu

Nadzor nad njegovimi stiki naj bi bil upravičen zaradi tveganja, da bi navdihnil druge k nasilnim dejanjem, trdijo predstavniki države. »To še posebej velja za stike s krogi skrajne desnice, vključno z ljudmi, ki želijo vzpostaviti stik z Breivikom zaradi terorističnih dejanj 22. julija 2011,« so opozorili. Breivik je bil denimo navdih Brentonu Tarrantu, ki je leta 2019 v dveh mošejah v Christchurchu na Novi Zelandiji ubil 51 ljudi.

Množični morilec prestaja 21-letno zaporno kazen, najdaljšo, ki jo lahko norveško sodišče naloži, a se lahko podaljšuje tako dolgo, dokler velja za grožnjo za družbo. Breivik je državo zaradi domnevnega mučenja že tožil leta 2016. Sprva je primer dobil, a je bila sodba razveljavljena.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije