MAMILA
FOTO: Po Guzmanu in Escobarju lov na brata številka tri
Policije Avstralije, držav JV Azije, Japonske, ZDA in Kanade v lovu za vodilnim človekom azijskega mamilarskega kartela Tse Chi Lopom.
Odpri galerijo
FOTO: WIKIPEDIA
Za razvpita Joaqina El Chapa Guzmana ali Pabla Escobarja ste najverjetneje že večkrat slišali. Oba sta nekdanja voditelja močnih in vplivnih mamilarskih družb, nekateri jih radi poimenujejo kar karteli. Prvi je bil na čelu zloglasnega mehiškega zločinskega kartela Sinaloa, dokler ga niso aretirali in predali Američanom, ti so ga obsodili na dosmrtni zapor. Drugi, Pablo Escobar, je bil vodja mamilarskega kartela iz kolumbijskega Medellina, kralj tihotapljenja kokaina, ki je leta 1993 padel pod streli kolumbijske vojske.
Kdo je Tse Chi Lop, ve zelo malo ljudi, zato zanj najbrž še nikoli niste slišali. To je mož, ki ga radi imenujejo azijski El Chapo oziroma Escobar jugovzhodne Azije in naj bi bil na čelu kartela, ki ga imenujejo Sam Gor. Vanj je združenih najmanj pet azijskih kriminalnih družb, zloglasnih kitajskih triad, združbo imenujejo kar The Company (podjetje), policisti pa so jo poimenovali Sam Gor po enem od vzdevkov Tse Chi Lopa, kar v kantonskem kitajskem narečju pomeni brat številka tri.
Po podatkih policij držav jugovzhodne Azije in Avstralije je kartel Sam Gor glavni oskrbovalec črnega trga mamil z metamfetaminom, heroinom in ketaminom v najmanj ducatu držav tega predela sveta, od Japonske prek Kitajske, JV Azije do Avstralije in Nove Zelandije. Metamfetamin – mamilo, od katerega postane človek zelo hitro odvisen in ima na dolgi rok uničujoče fizične in psihične učinke – je, po ocenah organov pregona, njihov najpomembnejši posel, od katerega imajo tudi največ dobička.
In tega ni malo. Po podatkih urada OZN za mamila in kriminal (UNODC) naj bi samo od prodaje metamfetamina – v pogovornem jeziku se uporablja kratica meta – lani zaslužil od sedem do skoraj 16 milijard evrov. UNODC predvideva, da ima kartel od 40- do 70-odstotni delež na črnem trgu metamfetamina. Kot je pred kratkim pisala agencija Reuters, se je prodaja meta v regiji v zadnjih petih letih povečala za najmanj štirikrat.
Tolikšno povečanje trgovine in velikanski zaslužki so seveda terjali policijski odgovor.
Avstralska zvezna policija (AFP) je po poročanju Reutersa sprožila operacijo Kungur, katere glavni cilj je v sodelovanju z najmanj dvajsetimi policijami in drugimi preiskovalnimi agencijami iz Mjanmara, Kitajske, Tajske, Japonske, ZDA, Kanade in tudi Evrope ujeti Tse Chi Lopa in se resneje spopasti z naraščajočo trgovino z mamili v tistem delu sveta. Kot poudarjajo poznavalci, je to ena največjih mednarodnih policijskih akcij proti tihotapcem mamil.
Po podatkih avstralske zvezne policije je operacija Kungur usmerjena v pregon 19 vodij kartela iz Kitajske, Hongkonga, Kanade in Mjanmara, še posebno pa 55-letnega Tse Chi Lopa, ki naj bi bil nekakšen izvršni direktor kartela in naj bi bil, kot piše v policijskih dokumentih, »vpleten v najmanj 13 primerov tihotapljenja mamil« po letu 2015.
Tajvanska policija ga uvršča ob bok svetovnim velikanom tihotapljenja mamil, kot sta kolumbijski Pablo Escobar ali El Chapo Guzman. S to razliko, da sta bila Latinskoameričana, ki ju opevajo v pesmih, znana po razkošnem in ekstravagantnem življenju, o katerem so mediji veliko pisali, Tse pa živi zelo diskretno in skrbi, da se ne pojavlja v medijih. Zanimivo je, da ima tudi policija zgolj eno njegovo fotografijo, pa še ta je zelo slabe kakovosti.
Tse Chi Lop se je rodil v bližini mesta Guangdong na jugu Kitajske v času kulturne revolucije. Že mlad se je pridružil kriminalni združbi, triadi, ki se je imenovala Tolpa velikega kroga (Big Gang Circle), ki so jo sestavljali večinoma odpadniki Maovih rdečih gardistov. Sčasoma se je uveljavil in zbežal v Hongkong, tako kot večina članov njegove triade. Leta 1988 je odpotoval v Kanado.
V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je pogosto potoval med Kanado, Hongkongom, Macaom in jugovzhodno Azijo. Takrat je bil, pravijo policijski viri, nekje sredi verige tihotapcev, ki so v zloglasnem Zlatem trikotniku, ozemlju na meji med Mjanmarom, Tajsko, Kitajsko in Laosom, znanem po pridelovanju opija in heroina, nabavljali mamila in jih spravljali na severnoameriški trg.
Leta 1998 so ga Američani aretirali in znašel se je pred sodiščem v New Yorku, obtožen nezakonite trgovine s heroinom, za kar mu je grozila dosmrtna ječa. Z odvetnikom sta zaprosila sodišče za bolj milostno kazen, opravičil se je za svoje početje, obljubil je, da bo odprl restavracijo, ko bo izpuščen iz zapora, saj bo moral skrbeti za onemogle starše, ženo, otroka in še posebno obolelega sina. Prošnja je delovala in obsojen je bil na devet let zapora, a so ga že leta 2006 izpustili na prostost. Vrnil se je v Kanado in bil še štiri leta pod nadzorom policije.
Nihče ne ve natančno, kdaj naj bi se Tse znova začel ukvarjati s tihotapljenjem mamil. Ve se, da je z ženo leta 2011 v Hongkongu odprl podjetje, in policija sumi, da je nadaljeval tam, kjer je leta 1998 nehal. Obnovil naj bi svoje povezave s kriminalnimi združbami na Kitajskem, v Hongkongu, Macauu in v Zlatem trikotniku ter začel vpeljevati poslovni model, ki je bil vedno pozoren do potrošnika. Če je policija prestregla katero od pošiljk, jo je kartel takoj nadomestil z drugo, brez stroškov za kupca. Če pa tega ni mogel, je kupcu vedno vrnil predplačilo.
Poslovni model se je izkazal za velik uspeh, poleg tega je Tseju uspelo pomiriti včasih na smrt sprte triade, ki so se bojevale za prevlado. Velik tok denarja, ki je prihajal od tihotapljenja z mamili, zlasti metamfetamina, je bil glavni vzrok, da so se kriminalne združbe pomirile in se v kartelu začele vesti kot zelo učinkovita multinacionalka. Okrog leta 2012 so se začeli tudi policisti po Aziji zanimati za delovanje kartela Sam Gor. V Avstraliji so odkrili skupino, ki je uvažala mamila. Zasegli so jih, uvoznike pa pustili pri miru in jih začeli načrtno spremljati – nadzorovali so njihovo gibanje, prisluškovali telefonom …
In vedno, ko so fantje pripeljali novo pošiljko, so policisti mamilo zasegli in za krajši čas zaprli manj pomembne člane. Ker se je s tem porušil Tsejev poslovni model, kajti policisti so vedno zasegli tudi mamila, ki so jih poslali kot nadomestilo za zaplenjene pošiljke, so glavne voditelje skupine povabili na pogovor v Hongkong. Tse in drugi šefi kartela so bili še posebno vznemirjeni, ker so druge kriminalne združbe v Avstraliji nemoteno razpečevale njihova mamila. Na sestanku v Hongkongu leta 2013, ki so ga policisti na skrivaj spremljali, so prvič ugotovili, kdo so šefi kartela, in tudi videli, da vse niti v rokah drži Tse Chi Lop.
Organi reda in miru so vse do leta 2016 poskušali prodreti v drobovje organizacije, a jim to zaradi dobrega vodenja kartela ni uspelo. Potem se je leta 2016 zgodil preboj, ko je obmejna policija na letališču v mjanmarski prestolnici Yangonu aretirala Cai Jeng Zeja iz Tajvana, ko se je poskušal vkrcati na letalo za Tajpej. Pri njem so zasegli le 80 gramov ketamina, ki je znano kot mamilo za zabave. A majhna količina niti ni bila zanimiva za mjanmarske policiste, temveč dva telefona, v katerih je imel veliko stikov, sporočil, slik in podobnih podatkov, ki jih je potreboval za svoj posel.
Ob analizi obeh telefonov se je izkazalo, da je bil Cai eden od pomembnih kurirjev kartela Sam Gor, ki je v Zlatem trikotniku na severu Mjanmara usklajeval proizvodnjo metamfatina in organiziral transport mamila do ribiških čolnov, ti so ga potem dostavljali ladjam na odprtem morju. Dva dni po njegovi aretaciji so na naslovu, ki ga je imel v telefonu, policisti v Yangonu zasegli 622 kilogramov ketamina in 1,1 tone metamfetamina. Mamilo so pakirali v čajne vrečke in tovor označevali kot čaj. Če ni šlo s čolni, so mamilo iz proizvodnih laboratorijev v Zlatem trikotniku v mjanmarski deželi Shan z nosači po džungli prenesli v Tajsko ali Laos in naprej do kupcev.
V telefonu Cai Jeng Zeja so našli tudi njegove povezave do glavnega šefa kartela Tse Chi Lopa in drugih vodij mamilarskih združb v Sam Goru. In na podlagi teh informacij se je avstralska policija tudi odločila sprožiti akcijo Kungur, ki se utegne spremeniti v največji lov na mamilarskega šefa na svetu doslej.
Mamila, ki jih je zasegla avstralska zvezna policija. FOTOGRAFIJE: REUTERS
Kdo je Tse Chi Lop, ve zelo malo ljudi, zato zanj najbrž še nikoli niste slišali. To je mož, ki ga radi imenujejo azijski El Chapo oziroma Escobar jugovzhodne Azije in naj bi bil na čelu kartela, ki ga imenujejo Sam Gor. Vanj je združenih najmanj pet azijskih kriminalnih družb, zloglasnih kitajskih triad, združbo imenujejo kar The Company (podjetje), policisti pa so jo poimenovali Sam Gor po enem od vzdevkov Tse Chi Lopa, kar v kantonskem kitajskem narečju pomeni brat številka tri.
Milijardni posel
Po podatkih policij držav jugovzhodne Azije in Avstralije je kartel Sam Gor glavni oskrbovalec črnega trga mamil z metamfetaminom, heroinom in ketaminom v najmanj ducatu držav tega predela sveta, od Japonske prek Kitajske, JV Azije do Avstralije in Nove Zelandije. Metamfetamin – mamilo, od katerega postane človek zelo hitro odvisen in ima na dolgi rok uničujoče fizične in psihične učinke – je, po ocenah organov pregona, njihov najpomembnejši posel, od katerega imajo tudi največ dobička.
In tega ni malo. Po podatkih urada OZN za mamila in kriminal (UNODC) naj bi samo od prodaje metamfetamina – v pogovornem jeziku se uporablja kratica meta – lani zaslužil od sedem do skoraj 16 milijard evrov. UNODC predvideva, da ima kartel od 40- do 70-odstotni delež na črnem trgu metamfetamina. Kot je pred kratkim pisala agencija Reuters, se je prodaja meta v regiji v zadnjih petih letih povečala za najmanj štirikrat.
Tolikšno povečanje trgovine in velikanski zaslužki so seveda terjali policijski odgovor.
Policista tajskega oddelka za boj proti mamilom pripravljata vreče zaseženega metamfetamina za uničenje.
Avstralska zvezna policija (AFP) je po poročanju Reutersa sprožila operacijo Kungur, katere glavni cilj je v sodelovanju z najmanj dvajsetimi policijami in drugimi preiskovalnimi agencijami iz Mjanmara, Kitajske, Tajske, Japonske, ZDA, Kanade in tudi Evrope ujeti Tse Chi Lopa in se resneje spopasti z naraščajočo trgovino z mamili v tistem delu sveta. Kot poudarjajo poznavalci, je to ena največjih mednarodnih policijskih akcij proti tihotapcem mamil.
Glavna tarča
Po podatkih avstralske zvezne policije je operacija Kungur usmerjena v pregon 19 vodij kartela iz Kitajske, Hongkonga, Kanade in Mjanmara, še posebno pa 55-letnega Tse Chi Lopa, ki naj bi bil nekakšen izvršni direktor kartela in naj bi bil, kot piše v policijskih dokumentih, »vpleten v najmanj 13 primerov tihotapljenja mamil« po letu 2015.
Priprave narkomana za uživanje mamil
Tajvanska policija ga uvršča ob bok svetovnim velikanom tihotapljenja mamil, kot sta kolumbijski Pablo Escobar ali El Chapo Guzman. S to razliko, da sta bila Latinskoameričana, ki ju opevajo v pesmih, znana po razkošnem in ekstravagantnem življenju, o katerem so mediji veliko pisali, Tse pa živi zelo diskretno in skrbi, da se ne pojavlja v medijih. Zanimivo je, da ima tudi policija zgolj eno njegovo fotografijo, pa še ta je zelo slabe kakovosti.
Tse Chi Lop se je rodil v bližini mesta Guangdong na jugu Kitajske v času kulturne revolucije. Že mlad se je pridružil kriminalni združbi, triadi, ki se je imenovala Tolpa velikega kroga (Big Gang Circle), ki so jo sestavljali večinoma odpadniki Maovih rdečih gardistov. Sčasoma se je uveljavil in zbežal v Hongkong, tako kot večina članov njegove triade. Leta 1988 je odpotoval v Kanado.
Operacija Kungur je usmerjena v pregon 19 vodij kartela iz Kitajske, Hongkonga, Kanade in Mjanmara.
V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je pogosto potoval med Kanado, Hongkongom, Macaom in jugovzhodno Azijo. Takrat je bil, pravijo policijski viri, nekje sredi verige tihotapcev, ki so v zloglasnem Zlatem trikotniku, ozemlju na meji med Mjanmarom, Tajsko, Kitajsko in Laosom, znanem po pridelovanju opija in heroina, nabavljali mamila in jih spravljali na severnoameriški trg.
Sodišče mu je verjelo
Leta 1998 so ga Američani aretirali in znašel se je pred sodiščem v New Yorku, obtožen nezakonite trgovine s heroinom, za kar mu je grozila dosmrtna ječa. Z odvetnikom sta zaprosila sodišče za bolj milostno kazen, opravičil se je za svoje početje, obljubil je, da bo odprl restavracijo, ko bo izpuščen iz zapora, saj bo moral skrbeti za onemogle starše, ženo, otroka in še posebno obolelega sina. Prošnja je delovala in obsojen je bil na devet let zapora, a so ga že leta 2006 izpustili na prostost. Vrnil se je v Kanado in bil še štiri leta pod nadzorom policije.
Največ mamil še vedno naredijo v deželi Shan na severu Mjanmara, na območju bolj znanem kot Zlati trikotnik.
Nihče ne ve natančno, kdaj naj bi se Tse znova začel ukvarjati s tihotapljenjem mamil. Ve se, da je z ženo leta 2011 v Hongkongu odprl podjetje, in policija sumi, da je nadaljeval tam, kjer je leta 1998 nehal. Obnovil naj bi svoje povezave s kriminalnimi združbami na Kitajskem, v Hongkongu, Macauu in v Zlatem trikotniku ter začel vpeljevati poslovni model, ki je bil vedno pozoren do potrošnika. Če je policija prestregla katero od pošiljk, jo je kartel takoj nadomestil z drugo, brez stroškov za kupca. Če pa tega ni mogel, je kupcu vedno vrnil predplačilo.
Sestanek v Hongkongu
Poslovni model se je izkazal za velik uspeh, poleg tega je Tseju uspelo pomiriti včasih na smrt sprte triade, ki so se bojevale za prevlado. Velik tok denarja, ki je prihajal od tihotapljenja z mamili, zlasti metamfetamina, je bil glavni vzrok, da so se kriminalne združbe pomirile in se v kartelu začele vesti kot zelo učinkovita multinacionalka. Okrog leta 2012 so se začeli tudi policisti po Aziji zanimati za delovanje kartela Sam Gor. V Avstraliji so odkrili skupino, ki je uvažala mamila. Zasegli so jih, uvoznike pa pustili pri miru in jih začeli načrtno spremljati – nadzorovali so njihovo gibanje, prisluškovali telefonom …
16
milijonov evrov naj bi samo lani zaslužili s prodajo metamfetamina.
milijonov evrov naj bi samo lani zaslužili s prodajo metamfetamina.
In vedno, ko so fantje pripeljali novo pošiljko, so policisti mamilo zasegli in za krajši čas zaprli manj pomembne člane. Ker se je s tem porušil Tsejev poslovni model, kajti policisti so vedno zasegli tudi mamila, ki so jih poslali kot nadomestilo za zaplenjene pošiljke, so glavne voditelje skupine povabili na pogovor v Hongkong. Tse in drugi šefi kartela so bili še posebno vznemirjeni, ker so druge kriminalne združbe v Avstraliji nemoteno razpečevale njihova mamila. Na sestanku v Hongkongu leta 2013, ki so ga policisti na skrivaj spremljali, so prvič ugotovili, kdo so šefi kartela, in tudi videli, da vse niti v rokah drži Tse Chi Lop.
Prelom
Organi reda in miru so vse do leta 2016 poskušali prodreti v drobovje organizacije, a jim to zaradi dobrega vodenja kartela ni uspelo. Potem se je leta 2016 zgodil preboj, ko je obmejna policija na letališču v mjanmarski prestolnici Yangonu aretirala Cai Jeng Zeja iz Tajvana, ko se je poskušal vkrcati na letalo za Tajpej. Pri njem so zasegli le 80 gramov ketamina, ki je znano kot mamilo za zabave. A majhna količina niti ni bila zanimiva za mjanmarske policiste, temveč dva telefona, v katerih je imel veliko stikov, sporočil, slik in podobnih podatkov, ki jih je potreboval za svoj posel.
Kartel Sam Gor ima od 40- do 70-odstotni delež na azijskem črnem trgu metamfetamina.
Ob analizi obeh telefonov se je izkazalo, da je bil Cai eden od pomembnih kurirjev kartela Sam Gor, ki je v Zlatem trikotniku na severu Mjanmara usklajeval proizvodnjo metamfatina in organiziral transport mamila do ribiških čolnov, ti so ga potem dostavljali ladjam na odprtem morju. Dva dni po njegovi aretaciji so na naslovu, ki ga je imel v telefonu, policisti v Yangonu zasegli 622 kilogramov ketamina in 1,1 tone metamfetamina. Mamilo so pakirali v čajne vrečke in tovor označevali kot čaj. Če ni šlo s čolni, so mamilo iz proizvodnih laboratorijev v Zlatem trikotniku v mjanmarski deželi Shan z nosači po džungli prenesli v Tajsko ali Laos in naprej do kupcev.
RazkošjeKo so ga začeli podrobneje spremljati, so policisti ugotovili, da Tse Chi Lop živi na zelo visoki nogi. Nakopičil si je veliko osebnega bogastva, naokoli se prevaža v zasebnem letalu, namesto klasičnih telesnih stražarjev ga varuje ekipa tajskih kikbokserjev. Znan je po tem, da prireja razsipne zabave, uživa v prestižnih hotelih in denar zapravlja v igralnicah. Obstaja tudi govorica, da naj bi v neki igralnici v Macau v eni sami noči zapravil neverjetnih 60 milijonov evrov.
V telefonu Cai Jeng Zeja so našli tudi njegove povezave do glavnega šefa kartela Tse Chi Lopa in drugih vodij mamilarskih združb v Sam Goru. In na podlagi teh informacij se je avstralska policija tudi odločila sprožiti akcijo Kungur, ki se utegne spremeniti v največji lov na mamilarskega šefa na svetu doslej.
