TEORIJE O UGRABITVI
Izginila v Vatikanu: papež meni, da je v nebesih
Emanuelo Orlandi iščejo že od leta 1983.
Odpri galerijo
Izginotje Emanuele Orlandi še danes velja za eno največjih skrivnosti novejše zgodovine Vatikana, prejšnji teden pa se je še poglobila. Njen brat, 60-letni Pietro Orlandi, se še bori in upa, da bo nekoč našel sestro, živo ali mrtvo. Minuli četrtek je bil poln upanja. Tistega dne so namreč na vatikanskem pokopališču odprli dvoje grobov iz 19. stoletja, grobov dveh princes. »Kar bomo danes našli, bo spremenilo vse,« je dejal pred ekshumacijo, ki ji je prisostvoval, spremljala jo je tudi njegova odvetnica Laura Sgro. Bilo je 22. junija 1983, ko je bila Emanuela, ena od petih otrok uslužbenca vatikanske banke, na poti v glasbeno šolo, učila se je igranja flavte, bila je sredi Rima, ko je izginila, stara je bila 15 let. Osem dni pozneje so Rim polepili s 3000 plakati, na katerih je bila njena fotografija.
Okostji v luknji
Teorije o ugrabitvi so krožile več let, anonimni namig pa je s prstom pokazal na družinsko grobnico na tevtonskem pokopališču nedaleč od bazilike svetega Petra. V sporočilu, ki ga je prejela odvetnica družine, je bila fotografija angela na nagrobniku s pripisom: »Poglejte, kamor kaže angel.« Za vsak primer, da bi se zares prepričali, so odprli še sosednji grob. »Preiskava ni obrodila sadov. Še več: grobova sta bila prazna, nobenih človeških kosti nismo našli, prav tako ne žar,« je povedal vatikanski predstavnik Alessandro Gisotti. Primer je s tem dobil nove razsežnosti, pojavila so se vprašanja, denimo to, kje so posmrtni ostanki princes Sophie von Hohenlohe in Charlotte Federice di Mecklenburg, ki so ju pokopali v letih 1836 in 1840. Iz Vatikana so sporočili, da so o praznih grobovih že obvestili njune potomce in še, da bodo najprej proučili, kaj se je dogajalo med njuno obnovo, ko so posmrtne ostanke verjetno prestavili.
No, v soboto je Gisotti sporočil, da so preiskali območje v bližini grobov princes na tevtonskem pokopališču, kjer večni mir najdejo večinoma cerkveni dostojanstveniki in pripadniki plemiških družin, predvsem nemškega ali avstrijskega rodu, in našli dvoje okostij. Območje, je dejal vatikanski predstavnik, so nemudoma zapečatili, forenziki pa ga bodo preiskali 20. julija. Okostji so našli v luknji, izdolbeni v skali, prekriti s starimi tlakovci, le nekaj metrov za princesinima grobovoma.
Mafijca pokopali v cerkvi
Emanuelino izginotje že več kot tri desetletja razburja Italijo, v vseh teh letih se je rodilo veliko teorij zarote, ena teh pravi, da je njena ugrabitev del neuspešnega poskusa izpustitve Turka Mehmeta Alija Agce, ki je na trgu sv. Petra leta 1981 streljal na papeža Janeza Pavla II. in ga ranil, najstničino izginotje so povezovali z mafijo in vatikansko banko, govorilo se je, da jo je ugrabil neki vatikanski žandar, ki je organiziral spolne orgije. Lani so preiskovalci v vatikanskem grobu italijanskega mafijca Enrica De Pedisa, šefa zloglasne skupine Banda della Magliana, natančneje v njegovi krsti, našli škatlo s človeškimi kostmi, ki pa niso njegove. Posumili so, da bi utegnili biti posmrtni ostanki Emanuele. Mesece so trajale preiskave in analize, potem pa so preiskovalci le sporočili, da kosti niso bile Emanueline. Vatikan niti ni pojasnil, zakaj je mafijec pokopan v pomembni cerkvi sredi Rima, poudarjajo nekateri. Lani so med obnovo kleti zgradbe na posestvu vatikanske ambasade v Rimu našli dvoje različnih posmrtnih ostankov, preiskava je pokazala, da niso Emanuelini, in prav tako ni nobenih dokazov, ki bi lahko pomagali pri odkrivanju tega, kar se je najstnici zares zgodilo. Skupna točka vseh zarot in ugibanj je – Vatikan, pravi 60-letni Orlandi. »Zadnje, kar sem pričakoval, je bil prazen grob,« je dejal Orlandi, ki je pred leti povedal, da je njihovo družino pol leta po sestrinem izginotju obiskal tedanji papež Janez Pavel II. in govoril o mednarodnem terorizmu. »Srečal sem se tudi z zdajšnjim papežem Frančiškom, kmalu potem, ko je bil izbran za svetega očeta. Rekel sem mu, da upam, da je Emanuela še živa. Rekel mi je, da je v nebesih. Očitno on o vsem ve več kot mi.« Njegova odvetnica je pristavila, da ima družina pravico izvedeti, kaj se je zgodilo: »Minilo je 36 let, v Vatikanu so bili trije različni papeži. Nekdo nekaj ve, a je tiho, zaradi omerte, zaradi strahu. Emanuelo moramo najti. Prosim, povejte nam, poiščite nas.«