NI BIL ORIGINAL
Izkopana slika je bila ponaredek
Pred šestimi leti ukradli umetnine v vrednosti 200 milijonov evrov. Toda Picasso, zdaj izkopan v gozdu, ni bil original.
Odpri galerijo
ROTTERDAM – Pred šestimi leti so iz rotterdamskega muzeja Kunsthal ukradli mojstrovine Picassa, Moneta, Mattisa in drugih. Celotna akcija je trajala le tri minute. Pozneje so zaradi tatvine zaprli štiri tatove iz Romunije, a sedmih umetnin, ki so bile takrat skupaj vredne 200 milijonov evrov, niso nikoli našli. Obstaja velika verjetnost, da je več kosov zažgala mama enega od lopovov.
V soboto zvečer je posijal kanček upanja, ko so romunske oblasti v roke dobile platno, ki naj bi bilo ukradena Picassova slika, katere vrednost ocenjujejo na 800.000 evrov. Sliko je v nekem gozdu v Romuniji izkopala nizozemska pisateljica Mira Feticu, potem ko je pred desetimi dnevi prejela anonimno pismo. Mira je pred časom izdala roman, ki je temeljil na omenjenem ropu, ki je pretresel svet. Izkazalo se je, da je slika, ki je bila zakopana v plastiki, navaden ponaredek.
Še več, Mira je bila žrtev prevare dveh belgijskih gledaliških režiserjev, pismo, ki ga je prejela, pa je bilo del projekta True Copy, ki se posveča raziskovanju dejanske vrednosti resnice. Projekt je posvečen svetovno znanemu nizozemskemu ponarejevalcu umetnin Geertu Jan Jansenu. Slednji je dolga desetletja ustvarjal izjemne ponaredke in jih prodajal. Ujeli so ga leta 1994.
Pisateljico so prevarali, da bi opozorili na vrednost resnice.
V soboto zvečer je posijal kanček upanja, ko so romunske oblasti v roke dobile platno, ki naj bi bilo ukradena Picassova slika, katere vrednost ocenjujejo na 800.000 evrov. Sliko je v nekem gozdu v Romuniji izkopala nizozemska pisateljica Mira Feticu, potem ko je pred desetimi dnevi prejela anonimno pismo. Mira je pred časom izdala roman, ki je temeljil na omenjenem ropu, ki je pretresel svet. Izkazalo se je, da je slika, ki je bila zakopana v plastiki, navaden ponaredek.
Še več, Mira je bila žrtev prevare dveh belgijskih gledaliških režiserjev, pismo, ki ga je prejela, pa je bilo del projekta True Copy, ki se posveča raziskovanju dejanske vrednosti resnice. Projekt je posvečen svetovno znanemu nizozemskemu ponarejevalcu umetnin Geertu Jan Jansenu. Slednji je dolga desetletja ustvarjal izjemne ponaredke in jih prodajal. Ujeli so ga leta 1994.