Katarina umrla na letalu, mladoletna otroka ostala sama z babico

Katarina Stamenković (41) iz Srbije je umrla na letalu na poletu v Dusseldorf, kjer je iskala boljše življenje zase in za svoja mladoletna sinova. Oblečena in naličena se je prvič v življenju usedla na letalo z upanjem, da jih čaka boljši jutri in da ne bo več ribala tujih stanovanj. In pred garažo, imenovano stanovanje, na Ceraku je mlajši sin gledal v nebo, da bi videl letalo, ko je vzletelo, in mahal mami v njem.

Zgoraj, na nebu, je Katarini počila anevrizma, umrla je v sekundi, njena mati Ljiljana Ivanoski pa je ostala z borno pokojnino in otrokoma, za katerih skrbništvo se zdaj bori. Fanta nimata niti očeta, pred sedmimi leti se je ubil. Takoj ko je pokopala hčer, je babica tekla čistit stanovanja, da bodo imeli kaj za jesti.

Nekoč garaža, danes pa stanovanje v manjši hiši na Ceraku. V dnevni sobi ni okna. »Za danes imam še drva. Bom kasneje prižgala grelec, tako je,« pove babica za Kurir. Mlajši otrok je star 12 let, obiskuje šesti razred. Starejši je v prvem letniku srednje šole. 

Usoden dan

Tisti 13. februar naj bi bil prelomen za vso družino. Popoldne se je Katarina odpravila na veliko pot.

»Sedela je tam, na kavču, naličila se je, uredila. Srečna, lepa. Nikoli v življenju ni letela z letalom, nikoli ni zapustila nekdanje Jugoslavije. Ob 17.45 mi je poslala sliko, posneto skozi okno letala, vidi se del piste. Najmlajši je ravno prišel iz šole in pravi: 'Babi, grem na dvorišče pomahat letalu.' Ob 18.05 je pogledal v nebo in videl letalo,« opiše dogodek Ljiljana. In nadaljuje, da je hči šla v Dusseldorf k prijatelju, ki ji je obljubil službo, saj je lastnik podjetja, ki izdeluje dodatke za nohte. Za tri dni se je odpravila pogledat, kaj in kako. Pristala naj bi ob 20.05, zato je pričakovala njeno sporočilo iz Nemčije.

Poklical je inšpektor iz Surčina. »'Sedite, moram vam sporočiti žalostno novico, da je Katarina umrla na letalu.' Rekla sem mu, da laže, da to ni res, kričala sem, kričala,« pove babica, ki je nato vrgla telefonsko slušalko po tleh.

Inšpektor je spet poklical.

Starejši sin je vzel telefon. »A veste, da sem star komaj 15 let, da nimam očeta in me kličete, naj odnesem truplo svoje mrtve mame,« je zavpil v slušalko, nato pa z glavo udaril ob zid.

Katarina je umrla ob 18.50, počila ji je anevrizma, zaradi katere ni mogla priti na vrsto za operacijo. Letalo se je obrnilo nazaj v Beograd. Pred štirimi leti so ugotovili, da ima anevrizmo, morali bi jo operirati, potem je bilo zaradi korone vse prestavljeno, na čakalni listi je bila 256. In stara je bila šele 30 let in pol.

K njim je pogosto prihajal rešilec

»Zgodilo se je, da ni mogla dihati ali hoditi. In oktobra 2021 je skoraj mesec dni ležala, saj je zbolela. Nato so ji povedali, da se je anevrizma malo zmanjšala in da ne potrebuje operacije, ampak stalno terapijo. Ugotovili so tudi, da ima deformacijo srčne zaklopke, a da ne potrebuje operacije, saj se je, kot so pojasnili, s tem rodila in s tem živi. Imela je tudi hudo astmo. Vendar je nenehno delala. Ves dan, od jutra do večera je čistila hiše in lokale. Za drobiž je bila plačana na uro. Samo zato, da je nahranila otroke. In zato je bila tako vesela, da je šla v Nemčijo,« še pove Ljiljana in doda, da so šele po njeni smrti izvedeli, da sploh ne bi smela leteti.