V TRENUTKU SE JE SESEDEL
»Kričim, kličem ga, otroka ni!« Napihljiv grad padel na otroke
Starši so v paniki reševali otroke iz napihljivega gradu, ki se je začel naglo rušiti.
Odpri galerijo
Nesreče z napihljivimi igrali niso pogoste, a se lahko zgodijo, zato otroke ne puščajte same na njih. FOTO: Ljubo Vukelič, Delo
NIŠ – Skupina otrok je v ponedeljek popoldne za kratek čas postala ujetnik napihljivega igrala v enem od parkov v Nišu, ko je odpovedala tlačilka, ki igralo polni z zrakom.
Mati štirih otrok Tamara je za Blic povedala, da so starši in otroci doživeli velik stres, dogodek pa je prijavila odgovornim. »Vse se je zgodilo v trenutku: sedela sem na klopci dva metra stran in gledala svojega otroka, ki se je igral v napihljivem gradu, ko je naenkrat začel grad padati na otroke. Najprej se je zrušil najvišji del in moj otrok je bil ravno pod njim. Ljudje in otroci so začeli kričati, vladala je velika zmeda. Guma, iz katere je igralo, je bila pretežka, da bi otroke zlahka izvlekli. Sedem otrok so s skupnimi močmi uspeli rešiti, mojega otroka pa ni bilo nikjer. Kričim, kličem ga, njega pa nikjer! Ne slišim ga, ne govori ničesar. Zakaj vsaj ne joka?! Zagrabila me je panika. Nakar je soprog videl njegove rokice in ga izvlekel.«
Tamaro je razočaral tudi delavec, ki naj bi po njenih besedah moral otrokom in staršem pomagati, sam pa je šel popravljat tlačilko, ki je pihala zrak v igralo. »Rekel mi je, da se to dogaja. Ko je akumulator ponovno začel dovajati zrak, so potrebovali 10 minut, da se je grad ponovno postavil. Potem so prišli drugi otroci in življenje je šlo naprej, kot da se ni nič zgodilo ...«
Mati štirih otrok Tamara je za Blic povedala, da so starši in otroci doživeli velik stres, dogodek pa je prijavila odgovornim. »Vse se je zgodilo v trenutku: sedela sem na klopci dva metra stran in gledala svojega otroka, ki se je igral v napihljivem gradu, ko je naenkrat začel grad padati na otroke. Najprej se je zrušil najvišji del in moj otrok je bil ravno pod njim. Ljudje in otroci so začeli kričati, vladala je velika zmeda. Guma, iz katere je igralo, je bila pretežka, da bi otroke zlahka izvlekli. Sedem otrok so s skupnimi močmi uspeli rešiti, mojega otroka pa ni bilo nikjer. Kričim, kličem ga, njega pa nikjer! Ne slišim ga, ne govori ničesar. Zakaj vsaj ne joka?! Zagrabila me je panika. Nakar je soprog videl njegove rokice in ga izvlekel.«
Tamaro je razočaral tudi delavec, ki naj bi po njenih besedah moral otrokom in staršem pomagati, sam pa je šel popravljat tlačilko, ki je pihala zrak v igralo. »Rekel mi je, da se to dogaja. Ko je akumulator ponovno začel dovajati zrak, so potrebovali 10 minut, da se je grad ponovno postavil. Potem so prišli drugi otroci in življenje je šlo naprej, kot da se ni nič zgodilo ...«
