OBRAČUN V ROMSKEM NASELJU
Krogle pokosile babico, trije v kritičnem stanju
Strahoten obračun v romskem naselju ob hrvaško-slovenski meji. Moški po srditem prepiru prijel kalašnikovko in sprožil.
Odpri galerijo
V večernih urah je izbruhnil prepir, kmalu so odjeknili streli. FOTO: N. B.
V noči na sredo so v romskem naselju Parag v občini Nedelišće, tik ob slovensko-hrvaški meji, med Središčem ob Dravi in Čakovcem, odjeknili streli, a kot povedo krajani, je bilo samo vprašanje časa, kdaj bo počilo. Družini, ki naj bi si bili v laseh že vrsto let, očitno nista več zmogli nadzorovati napetosti, po srditih prepirih, provokacijah in tudi pretepih je eden od njih prijel za orožje.
Policijske sirene so prebudile širšo okolico naselja, sledila so jim reševalna vozila, ki so ranjene odpeljala v bolnišnico v Čakovec; za delo so poprijeli vsi razpoložljivi zdravniki in medicinske sestre, kljub njihovemu trudu pa ni preživela najstarejša žrtev obračuna, 59-letna Minka P., babica domnevnega izzivalca Branka, ki naj bi Josipa B. tako zelo razjezil, da ta svojega besa preprosto ni več mogel nadzorovati in je začel streljati vsevprek.
Ranjenih je skupno devet ljudi, poleg uboge Minke še osem mlajših, med njimi desetletna vnukinja pokojne, ki jo je k sreči odnesla zgolj s prestreljeno roko in že okreva doma. A strahotnega šoka zlepa ne bo pozabila, opozarjajo zdravniki, ki so v domačo oskrbo napotili še dva poškodovana, še eno deklico in starejšega možakarja, pet pa so jih zadržali na zdravljenju. Tri so morali operirati, vsi dihajo ob pomoči respiratorja in so še vedno v smrtni nevarnosti, operacija enega od njih je zaradi hudih ran trajala vso noč, je povedal direktor bolnišnice Igor Šegović, dr. med.
Vojne ni več, čemu torej orožje?
Medtem ko se je medicinsko osebje v bolnišnici borilo za življenje ranjenih, je policija mrzlično iskala napadalca in domnevne sostorilce; kmalu po polnoči so pomirili prebivalce naselja in okoliških krajev, kjer v noči na sredo nihče ni zatisnil očesa. Prijeli so tri domnevne osumljence, dva naj bi bila stara znanca policije, tudi Josip B., ki naj bi usodnega večera prijel za avtomatsko orožje kalašnikovko in začel streljati na sosede; zadel naj bi tudi nekaj mimoidočih in vsem v okolici nagnal strah v kosti. A kot rečeno, prelivanje krvi ni presenetilo nikogar; da je v romskem naselju absurdno veliko orožja, so mnogi opozarjali že dolgo, policija pa naj bi ga v obsežnih preiskavah po strelskem napadu zasegla 37 kosov!
Nezakonitega, kakopak, ki ga je pri naših južnih sosedih po vsej državi vse od konca osamosvojitvene vojne še ogromno, so opozorili na včerajšnji novinarski konferenci s pristojne policijske uprave in pristavili, da orožje redko najdejo v hišah, največkrat je zakopano v gozdu, skrivajo ga po različnih poslopjih in celo pasjih utah. V Paragu so samo od 15. julija pa do usodnega streljanja zaradi različnih izgredov posredovali kar 41-krat, so še pojasnili in opozorili, da je nesmiselno zgolj posamično reševanje primerov, težav bi se bilo treba lotiti globalno in učinkoviteje.
»Okoli pol devete zvečer smo zaslišali hrup na Minkinem dvorišču. Videli smo Josipa, ki je vpil in krilil z rokami. Nismo razumeli, o čem se prerekajo, a Josip je potem nenadoma odkorakal proč in se čez nekaj časa vrnil in začel streljati. Krogle so švigale na vse konce, vsi okoli njega so vpili, naj odneha, a ni nikogar poslušal,« je povedal eden od sosedov, ki se je z družino nemudoma zatekel v hišo in legel na tla v strahu, da bo katera od krogel zadela tudi njih. Josip B. naj bi imel, kot rečeno, že večkrat opravka s policijo, tudi pred meseci, ko naj bi pri njem iskali orožje in drogo. Kaj so našli, nihče ne ve, pove drugi sosed: »Prišli so, ker jih je nekdo poklical, da preprodaja mamila in da pogosto strelja v zrak. Nekaj so odnesli iz njegove hiše. Ali je v tem času nabavil novo orožje ali je to puško imel že ves čas, pa je niso našli, ne vem. Samo upam, da nas ne bodo vseh imeli za nasilneže. Ostali delamo, nismo niti prejemniki socialne pomoči, da bi se zatekli v kriminal, nam ne pride na misel.«
Kaj je Josipa B. spodbodlo, da je začel streljati, točno ne ve nihče, a spor med družinama naj bi trajal že leta. Kaplja čez rob naj bi bil neuradno mladostnik, ki naj bi žalil in provociral, pri tem pa so ga spodbujali starši, namesto da bi ga pomirili, meni Matjaš Oršuš, sicer predsednik sveta romske skupnosti v Medžimurski županiji: »Vsekakor se moramo znebiti nezakonitega orožja. Tega je preveč, Parag in vsa druga naselja je treba očistiti orožja. Vojna se je že zdavnaj končala, zakaj ga sploh potrebujemo?! In bojim se, da se zgodba še ni končala, da se bo obračun med družinami nadaljeval ...«
Policijske sirene so prebudile širšo okolico naselja, sledila so jim reševalna vozila, ki so ranjene odpeljala v bolnišnico v Čakovec; za delo so poprijeli vsi razpoložljivi zdravniki in medicinske sestre, kljub njihovemu trudu pa ni preživela najstarejša žrtev obračuna, 59-letna Minka P., babica domnevnega izzivalca Branka, ki naj bi Josipa B. tako zelo razjezil, da ta svojega besa preprosto ni več mogel nadzorovati in je začel streljati vsevprek.
Ranjenih je skupno devet ljudi, poleg uboge Minke še osem mlajših, med njimi desetletna vnukinja pokojne, ki jo je k sreči odnesla zgolj s prestreljeno roko in že okreva doma. A strahotnega šoka zlepa ne bo pozabila, opozarjajo zdravniki, ki so v domačo oskrbo napotili še dva poškodovana, še eno deklico in starejšega možakarja, pet pa so jih zadržali na zdravljenju. Tri so morali operirati, vsi dihajo ob pomoči respiratorja in so še vedno v smrtni nevarnosti, operacija enega od njih je zaradi hudih ran trajala vso noč, je povedal direktor bolnišnice Igor Šegović, dr. med.
Vojne ni več, čemu torej orožje?
Medtem ko se je medicinsko osebje v bolnišnici borilo za življenje ranjenih, je policija mrzlično iskala napadalca in domnevne sostorilce; kmalu po polnoči so pomirili prebivalce naselja in okoliških krajev, kjer v noči na sredo nihče ni zatisnil očesa. Prijeli so tri domnevne osumljence, dva naj bi bila stara znanca policije, tudi Josip B., ki naj bi usodnega večera prijel za avtomatsko orožje kalašnikovko in začel streljati na sosede; zadel naj bi tudi nekaj mimoidočih in vsem v okolici nagnal strah v kosti. A kot rečeno, prelivanje krvi ni presenetilo nikogar; da je v romskem naselju absurdno veliko orožja, so mnogi opozarjali že dolgo, policija pa naj bi ga v obsežnih preiskavah po strelskem napadu zasegla 37 kosov!
Nezakonitega, kakopak, ki ga je pri naših južnih sosedih po vsej državi vse od konca osamosvojitvene vojne še ogromno, so opozorili na včerajšnji novinarski konferenci s pristojne policijske uprave in pristavili, da orožje redko najdejo v hišah, največkrat je zakopano v gozdu, skrivajo ga po različnih poslopjih in celo pasjih utah. V Paragu so samo od 15. julija pa do usodnega streljanja zaradi različnih izgredov posredovali kar 41-krat, so še pojasnili in opozorili, da je nesmiselno zgolj posamično reševanje primerov, težav bi se bilo treba lotiti globalno in učinkoviteje.
37 kosov orožja so zasegli.
»Okoli pol devete zvečer smo zaslišali hrup na Minkinem dvorišču. Videli smo Josipa, ki je vpil in krilil z rokami. Nismo razumeli, o čem se prerekajo, a Josip je potem nenadoma odkorakal proč in se čez nekaj časa vrnil in začel streljati. Krogle so švigale na vse konce, vsi okoli njega so vpili, naj odneha, a ni nikogar poslušal,« je povedal eden od sosedov, ki se je z družino nemudoma zatekel v hišo in legel na tla v strahu, da bo katera od krogel zadela tudi njih. Josip B. naj bi imel, kot rečeno, že večkrat opravka s policijo, tudi pred meseci, ko naj bi pri njem iskali orožje in drogo. Kaj so našli, nihče ne ve, pove drugi sosed: »Prišli so, ker jih je nekdo poklical, da preprodaja mamila in da pogosto strelja v zrak. Nekaj so odnesli iz njegove hiše. Ali je v tem času nabavil novo orožje ali je to puško imel že ves čas, pa je niso našli, ne vem. Samo upam, da nas ne bodo vseh imeli za nasilneže. Ostali delamo, nismo niti prejemniki socialne pomoči, da bi se zatekli v kriminal, nam ne pride na misel.«
Policija v Paragu posreduje skoraj vsak dan.
Kaj je Josipa B. spodbodlo, da je začel streljati, točno ne ve nihče, a spor med družinama naj bi trajal že leta. Kaplja čez rob naj bi bil neuradno mladostnik, ki naj bi žalil in provociral, pri tem pa so ga spodbujali starši, namesto da bi ga pomirili, meni Matjaš Oršuš, sicer predsednik sveta romske skupnosti v Medžimurski županiji: »Vsekakor se moramo znebiti nezakonitega orožja. Tega je preveč, Parag in vsa druga naselja je treba očistiti orožja. Vojna se je že zdavnaj končala, zakaj ga sploh potrebujemo?! In bojim se, da se zgodba še ni končala, da se bo obračun med družinami nadaljeval ...«
