PISMO STARŠEM UBIJALCA

Mama ubite deklice staršem ubijalca Koste: Ste vedeli, da potrebuje pomoč? Naučite se reči oprostite

Ko vas bodo spet vprašali, razmislite, ali boste ponovili »nisem kriv« ali boste raje rekli »narobe smo ravnali, nismo znali bolje. Oprostite, zelo nam je žal, vaši otroci niso nič krivi.«​
Fotografija: Osnovna šola Vladimirja Ribnikarja FOTO: Jože Suhadolnik
Odpri galerijo
Osnovna šola Vladimirja Ribnikarja FOTO: Jože Suhadolnik

Nina Borović Kobiljski, mama ene izmed v majskem masakru ubitih učenk na srbski osnovni šoli Vladislava Ribnikarja, je staršem dečka Koste, ki je ubil devet otrok, napisala čustveno pismo.

Pismo ima naslov Staršem nezdravljenega dečka: Če nas boste kdaj iskali in želeli reči: Žal nam je, nismo znali bolje. Oprostite nam.

Takole je začela: »Mi ne verjamemo več v tuzemeljsko pravico, se pa trudimo, da ne bi prenehali verjeti v ljudi in resnico … Verjamem, da veste, da je bil oddelek VII2 izjemen, pa ne zato, ker bi bili v njem samo odličnjaki, ampak tudi zato, ker so bili dobri otroci, dobri prijatelji in so v šolo odhajali nasmejani in se iz nje vračali.«

Pripoveduje, kako so se sošolci razumeli med sabo, kako so pošiljali videe njihovega druženja, ko so odšli na izlet v Francijo. »Skupaj so prepevali pred kaminom, kartali in se smejali v sobah. Saj niste pozabili, da ste klicali razredničarko in se ji zahvalili, ker so novi sošolci tako lepo sprejeli vašega sina, ki ste se ga odločili premestiti,« se mamica obrača na mamo morilskega dečka. Na ekskurziji jim je bilo prelepo, obenem pa so se otroci menda čudili, da je deček vseh 7 dni spal sključen na kavču, čeprav je imel na razpolago dve postelji v dvoposteljni sobi, se spominja Nina.

Ste vedeli, da otrok potrebuje pomoč?

»Tragedija, ki nas je zadela, je tako strašna, bolna in nepojmljiva, da se še vedno vsakodnevno borimo, da sploh dihamo,« opisuje svoje boje po tragediji in sprašuje mamo dečka, ki se je odločil na OŠ napraviti masaker: ste vedeli, da nujno potrebuje pomoč, pomoč vas staršev in zdravnikov? Do smrti nas bodo preganjala vprašanja: Zakaj mu niste pomagali? Zakaj ste ga učili streljati in pri njem razvijali in gojili zastrašujoče veščine streljanja in ubijanja, medtem ko smo mi naše otroke vozili na umetnostne in športne krožke?«

Apelira na starše, da ozavestijo in poskušajo razumeti, da se soočajo s tragedijo po tragediji. Da se morajo zavedeti svoje vloge. Javnost išče smisel, ljudje si želijo razumeti, kako je lahko prišlo do takega dogodka in kako ga razložiti. Vrstniško nasilje je ključna tema današnjega časa, ki se ji mora posvetiti največja pozornost in skrb, da bi se nasilje zaustavilo, meni mati ubite deklice in dodaja, da se v tej tragediji to ni zgodilo.

Ne skrivajte se za neresnicami. Preživeli še zdaj dobivajo grožnje s celega sveta, da bo nekdo dokončal delo Koste

»Ne smete nas več zavajati in se skrivati za neresnicami,« zažuga in še »se sploh zavedate, da preživeli in ranjeni še vedno dobivajo grožnje s celega sveta, da bo nekdo prišel in dokončal delo vašega sina. Ker iščejo pravico za maltretiranega dečka. Vi dobro veste, da so ga v razredu dobro sprejeli, mu ponudili roko prijateljstva in to je vse, kar so njihova zlata srca mogla narediti … vse drugo je bilo na vas, ki ste zanj odgovorni, in na strokovnih službah, ki bi morale ohraniti strokovnost tudi v primeru starševskih napak.

Veste, 21. stoletje je stoletje brez sramu … ne bi bila nobena sramota, če bi poiskali vso strokovno pomoč, ki je danes dosegljiva. Ko vas bodo spet vprašali, razmislite, ali boste ponovili »nisem kriv« ali boste raje rekli »narobe smo ravnali, nismo znali bolje …« Mogoče prej niste znali, zdaj pa bi se morali naučiti reči: Oprostite, zelo nam je žal, vaši otroci niso nič krivi.

Še naprej bomo molili za vaše duše, ampak brez priznanja ni kesanja.«

image_alt
Kaj se je dogajalo v glavi morilca Koste (13) in kdo je kriv? Znana kolumnistka udarila brez dlake na jeziku

image_alt
Doktor Ranko Rajović analiziral 13-letnega morilca iz Srbije

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije