Mariborčan Franjo Avstrijce nategnil za četrt milijona
Na deželnem sodišču v Gradcu se je začelo sojenje 45-letnemu Franju Šabedru, ki so ga pripeljali iz sosednjega pripora. Mariborčan je v Avstriji dolga leta uspešno posloval s svojim podjetjem Fenster Welt Sabeder, ki je tamkajšnjim kupcem omogočalo nakup oken in vrat, izdelanih pri nas, v podjetju AJM. Šabeder je imel še nedavno to blagovno znamko tudi v imenu svojega podjetja. Toda kot je že poleti pojasnil direktor AJM Trivo Krempl, je bilo njegovo podjetje samo kupec njihovih izdelkov: »Okna in vrata je podjetje v svojem imenu in na svoj račun tržilo na avstrijskem trgu.« V začetku letošnjega leta pa se je zelo zalomilo pri poslovanju Šabedrovega podjetja, ki je onkraj severne meje delovalo od leta 2011.
Nedosegljiv za policijo
Policija je poleti sporočila, da naj bi od sredine januarja letos pa do aprila precej kupcev ostalo brez blaga; takrat so sporočili, da so kriminalisti »po obsežnem poizvedovanju« izsledili kar 36 oškodovanih oseb, ki so po nakazilu na naročeno čakale zaman. »Računal je in si prilastil plačilo, ne da bi opravil kakšno storitev,« je Šabedra ostro napadla avstrijska državna odvetnica. »Za svoje kupce je izginil in tudi za policijo ni bil dosegljiv,« je nadaljevala ter povedala, da naj bi s kaznivimi dejanji ustvaril za 260.000 evrov škode.
Šele na glavni obravnavi pa je javnost lahko iz ust državne odvetnice slišala, da so Šabedra na avstrijskem Štajerskem letos zaprli kar dvakrat! Za več informacij smo se obrnili na deželno sodišče v Gradcu, od koder nam je deželna sodnica Barbara Schwarz, pristojna za stike z mediji, pojasnila: »Franjo Šabeder je bil maja zaprt na podlagi evropskega pripornega naloga.« Takrat smo poročali, da so ga nekaj sto metrov od našega mejnega prehoda Gruškovje prijeli hrvaški obmejni organi. Ti so namreč – po preverjanju dokumentov – ugotovili, da našega državljana išče Avstrija, kamor so ga Hrvati izročili pred dobrega pol leta. Po prvi aretaciji naj bi Šabeder začel kupcem vračati denar, zato so ga izza zapahov spustili pod pogojem, da bo dosegljiv za policijo. »V nadaljevanju je prekršil to določilo,« je vnovično priprtje argumentirala Schwarzeva.
36 je oškodovancev.
A Šabeder je sodnici Michaeli Lapanje pojasnil: »Nisem prevarant.« Pojasnil je, kje je imel precej težav – tako zasebnih kot poslovnih: »Moja napaka je bila, da nisem bil dosegljiv. Trpel sem za izgorelostjo.« Sodnica ga je povprašala, čemu ni nehal prejemati naročil – a odgovora na to podrobnost menda ni dobila: »Kaj naj si mislijo oškodovanci, ki so vam dali denar, vi pa ste izginili? In zakaj kupcem niste vrnili denarja, preden ste izginili?«
V tem delu pa je Šabedra začel zagovarjati njegov advokat, ki se je retorično vprašal: »Ali je res načrtoval, da se bo obogatil? Ne, saj ima premoženje z nepremičninami v višini pol milijona evrov,« je zatrdil odvetnik. Nato je ponovil, da njegov klient ni goljuf: »V dani situaciji je bil osebno preobremenjen. In naročila je deloma vendarle izpolnil.« Kar več naročenih vrat in oken naj bi bilo dostavljenih in montiranih, čeprav s precejšnjo zamudo. Po nekaterih informacijah naj bi bil denar za povzročeno škodo tudi »zasežen in povrnjen.« Za razjasnitev nastale škode bodo v nadaljevanju sojenja podrobno preverili vse primere domnevnih oškodovancev, ki naj bi jih bilo tri ducate. Sojenje se tako ne bo kmalu končalo, doslej nekaznovanemu Šabedru pa grozi do tri leta zaporne kazni.
