Na slovensko-hrvaški meji aretirali bivšega direktorja Volkswagna in Audija
Na Hrvaškem prijeli bivšega direktorja Volkswagna Axela Eiserja.
Odpri galerijo
Axel Eiser je poskusil vstopiti na Hrvaško iz Slovenije. FOTO: Leon Vidic, Delo
Hrvaška policija je prijela bivšega direktorja avtomobilskih velikanov Volkswagen in Audi Axela Eiserja. Aretirali so ga na podlagi mednarodne tiralice, ki so jo objavile ZDA. Eiserja povezujejo z afero dieselgate iz leta 2015, ko so v Volkswagnu prirejali teste izpušnih plinov.
Eisnerja so prijeli 9. junija ob mejnem prehodu Kaštel - Dragonja, ko je poskusil vstopiti na Hrvaško iz Slovenije, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal hrvaški notranji minister Davor Božinović. Prijetega nemškega državljana so nato pridržali v puljskem zaporu.
Prijetje naj bi bilo povezano z afero dieselgate, ki je prišla na dan leta 2015. Družba Volkswagen, ki je tudi lastnica Audija, je bila tedaj prisiljena priznati, da so goljufali na testih izpušnih plinov, da bi njihova vozila zadostila ostrejšim okoljskim standardom. S sporno programsko opremo, ki je škodljive izpuste prilagodila le ob testiranju, sicer pa so bili ti večji, je bilo opremljenih okoli 11 milijonov vozil po vsem svetu.
Po razkritju škandala se je Volkswagen soočil s številnimi tožbami in zahtevki za izplačilo odškodnin in za vračilo kupnin za avtomobile. Skupaj bi moral Volkswagen plačati več kot 30 milijard evrov odškodnin, največ v ZDA.
Eiser je bil vodja oddelka za motorje pri Audiju ter eden sedmih izvršnih direktorjev v upravi Volkswagna z Martinom Winterkornom na čelu, ki so bili deležni ameriške obtožnice.
Prvo večje sojenje v aferi dieselgate naj bi se začelo v Nemčiji septembra, ko se bo bivši predsednik uprave Audija Rupert Stadler branil pred obtožbami o prevari, objavi lažnih dokumentov in lažnem oglaševanjem, še navaja AFP.
Za tožbo proti Volkswagnu so se odločili tudi nekateri slovenski kupci njihovih dizelskih vozil. K skupinski tožbi, ki jo je leta 2018 prek nemške družbe Financialright vložila Zveza potrošnikov Slovenije, je pristopilo 6.024 slovenskih potrošnikov. S tožbo zahtevajo povrnitev kupnine za vozilo v zameno za njegovo vračilo.
Eisnerja so prijeli 9. junija ob mejnem prehodu Kaštel - Dragonja, ko je poskusil vstopiti na Hrvaško iz Slovenije, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal hrvaški notranji minister Davor Božinović. Prijetega nemškega državljana so nato pridržali v puljskem zaporu.
Prijetje naj bi bilo povezano z afero dieselgate, ki je prišla na dan leta 2015. Družba Volkswagen, ki je tudi lastnica Audija, je bila tedaj prisiljena priznati, da so goljufali na testih izpušnih plinov, da bi njihova vozila zadostila ostrejšim okoljskim standardom. S sporno programsko opremo, ki je škodljive izpuste prilagodila le ob testiranju, sicer pa so bili ti večji, je bilo opremljenih okoli 11 milijonov vozil po vsem svetu.
Po razkritju škandala se je Volkswagen soočil s številnimi tožbami in zahtevki za izplačilo odškodnin in za vračilo kupnin za avtomobile. Skupaj bi moral Volkswagen plačati več kot 30 milijard evrov odškodnin, največ v ZDA.
Eiser je bil vodja oddelka za motorje pri Audiju ter eden sedmih izvršnih direktorjev v upravi Volkswagna z Martinom Winterkornom na čelu, ki so bili deležni ameriške obtožnice.
Prvo večje sojenje v aferi dieselgate naj bi se začelo v Nemčiji septembra, ko se bo bivši predsednik uprave Audija Rupert Stadler branil pred obtožbami o prevari, objavi lažnih dokumentov in lažnem oglaševanjem, še navaja AFP.
Za tožbo proti Volkswagnu so se odločili tudi nekateri slovenski kupci njihovih dizelskih vozil. K skupinski tožbi, ki jo je leta 2018 prek nemške družbe Financialright vložila Zveza potrošnikov Slovenije, je pristopilo 6.024 slovenskih potrošnikov. S tožbo zahtevajo povrnitev kupnine za vozilo v zameno za njegovo vračilo.
