SMRTNA KAZEN
Nosečnici izrezala otroka, zato so jo usmrtili
Morilkina odvetnica odločitev označila za hudobno. Montgomeryjeva je nosečnici iz trebuha izrezala otroka.
Odpri galerijo
Okrutni zločin je zagrešila leta 2004. FOTO: Reuters
Novoizvoljeni ameriški predsednik Joe Biden nasprotuje smrtni kazni in napoveduje njeno ukinitev, zato administracija Donalda Trumpa hiti z usmrtitvami obsojencev, včeraj pa so prvič po letu 1953 po zvezni zakonodaji usmrtili žensko. Kljub pomislekom glede njenega duševnega zdravja je vrhovno sodišče ZDA odobrilo izvršitev smrtne obsodbe z injekcijo, okrutna morilka Lisa Montgomery se je od sveta poslovila v zaporu Terre Haute v zvezni državi Indiana.
Usmrtitev je tako bila epilog dolgotrajnih sodnih postopkov, med katerimi je odvetnica Montgomeryjeve končno odločitev označila za hudobno, nezakonito in nepotrebno razkazovanje avtoritarne moči. V ZDA so na zvezni ravni med letoma 1988 in 2018 obsodili na smrt 78 ljudi, usmrtili so tri; odkar je Trumpova vlada 2019. sporočila, da bodo znova nadaljevali izvrševanje zveznih usmrtitev po krajši prekinitvi, so samo lani usmrtili sedem ljudi, Montgomeryjeva pa je bila tako prva usmrčena ženska po skoraj sedmih desetletjih. Na državni ravni so usmrtili veliko več ljudi, od leta 1984 tudi šestnajst žensk.
Zagovorniki Montgomeryjeve sicer nikoli niso zanikali brutalnosti in resnosti njenega zločina, ki ga je zagrešila leta 2004: takrat je pokončala 23-letno žensko, vzrediteljico psov, ki jo je obiskala pod pretvezo, da želi kupiti mladiča. V resnici se je želela polastiti njenega še nerojenega otroka: nosečnico, ki se je napadalki dolgo in krčevito upirala, je davila, dokler ni izgubila zavesti, potem pa ji iz maternice izrezala otroka. Žrtev je izkrvavela, Montgomeryjeva pa je dojenčka bližnjim, ki so nemudoma postali sumničavi, predstavila kot svojega, a jo je že dan pozneje prijela policija. Otroka so vrnili očetu, po treh letih sojenja pa so morilko spoznali za krivo grozljivega zločina. Zagovorniki so nasprotovali smrtni kazni, saj je bila obsojenka žrtev strahotnega nasilja v otroštvu, kar naj bi ji pustilo hude posledice, a je porota soglasno priporočila prav usmrtitev.
Aktivistom ni uspelo prepričati vrhovnega sodišča. FOTO: Bryan Woolston/Reuters
Usmrtitev je tako bila epilog dolgotrajnih sodnih postopkov, med katerimi je odvetnica Montgomeryjeve končno odločitev označila za hudobno, nezakonito in nepotrebno razkazovanje avtoritarne moči. V ZDA so na zvezni ravni med letoma 1988 in 2018 obsodili na smrt 78 ljudi, usmrtili so tri; odkar je Trumpova vlada 2019. sporočila, da bodo znova nadaljevali izvrševanje zveznih usmrtitev po krajši prekinitvi, so samo lani usmrtili sedem ljudi, Montgomeryjeva pa je bila tako prva usmrčena ženska po skoraj sedmih desetletjih. Na državni ravni so usmrtili veliko več ljudi, od leta 1984 tudi šestnajst žensk.
1953.
so nazadnje usmrtili žensko na državni ravni.
so nazadnje usmrtili žensko na državni ravni.
Zagovorniki Montgomeryjeve sicer nikoli niso zanikali brutalnosti in resnosti njenega zločina, ki ga je zagrešila leta 2004: takrat je pokončala 23-letno žensko, vzrediteljico psov, ki jo je obiskala pod pretvezo, da želi kupiti mladiča. V resnici se je želela polastiti njenega še nerojenega otroka: nosečnico, ki se je napadalki dolgo in krčevito upirala, je davila, dokler ni izgubila zavesti, potem pa ji iz maternice izrezala otroka. Žrtev je izkrvavela, Montgomeryjeva pa je dojenčka bližnjim, ki so nemudoma postali sumničavi, predstavila kot svojega, a jo je že dan pozneje prijela policija. Otroka so vrnili očetu, po treh letih sojenja pa so morilko spoznali za krivo grozljivega zločina. Zagovorniki so nasprotovali smrtni kazni, saj je bila obsojenka žrtev strahotnega nasilja v otroštvu, kar naj bi ji pustilo hude posledice, a je porota soglasno priporočila prav usmrtitev.
