Obesili indijske posiljevalce
Leta 2012 so zverinsko umorili študentko. Mnogi so za brutalni obračun krivili žrtev.
Odpri galerijo
Šesterico so kmalu prijeli in obsodili: eden je naredil samomor, mladoletni posiljevalec je sedel tri leta, preostale štiri so obesili.
Pravici je končno zadoščeno, vpijejo v New Delhiju, kjer so po več kot sedmih letih obračunali z brutalnimi posiljevalci. Ti so decembra 2012 skupinsko posilili in trpinčili 23-letno študentko medicine Džjoti Singh Pandej, po nekaj dneh je zaradi posledic hudih notranjih poškodb umrla v bolnišnici v Singapurju.
Četverico, to so Akšaj Takur, Vinaj Šarma, Pavan Gupta in Mukeš Singhki, ki so jih leta 2013 spoznali za krive in obsodili na smrt, so obesili pred zoro v zaporu Tihar v indijski prestolnici. Obsojencev je bilo sicer šest, a je eden v zaporu naredil samomor, drugi pa je bil med zverinskim napadom še mladoleten, zato je dobil le zaporno kazen, in sicer tri leta. Spomnimo, nagnusen zločin je na noge spravil Indijo in svet, milijoni protestnikov so za napadalce, ki so usodne noči pretepli tudi Džjotijinega prijatelja, takoj zahtevali neprizanesljivo obsodbo in sploh spremembo zakonodaje pri obravnavi nasilja nad ženskami, ki v Indiji presega absurdne meje. V gosto naseljeni državi prejmejo okoli 100 prijav posilstev na dan, večina pa si zlorab, ki se največkrat dogajajo v družinskem krogu, sploh ne upa prijaviti.
»Zadovoljni smo, da je moja hči po sedmih letih končno dobila pravico. Zveri so obesili,« je pred zaporom dejala mati žrtve Aša Devi. Spomnimo, bilo je 16. decembra 2012, ko se je Džjoti vračala iz kina s prijateljem, na avtobusu pa ju je napadla šesterica brutalnežev. Prijatelja so s palico pretepli, da je izgubil zavest, dekle pa izmenjaje posiljevali in trpinčili, nato pa oba vrgli na cesto. Po dogodku so se v javnosti pojavile številne polemike, oglasili (in zgrozili) so se tudi številni vplivni predstavniki družbe in elite, ki so razburjali z izjavami, češ da je žrtev sama izzvala napad, saj je jasno, da ženske nikoli ne bi smele hoditi po mestu v spremstvu moškega, razen če gre za očeta, brata ali moža, povrhu da so pogosto pomanjkljivo oblečene, za kar da je kriv umazani zahodni svet. Smrtna kazen, ki so ji mnogi takrat ostro nasprotovali, bi ženskam in dekletom dala lažno moč, ki da bi jo nedvomno začele zlorabljati. A protestniki so bili glasnejši, napadalce so obsodili na najhujšo kazen, spolnim nasilnežem so namenili strožje kazni v zakonu, vendar statistika družbene miselnosti, kot kaže, ostaja žalostna.
Četverico, to so Akšaj Takur, Vinaj Šarma, Pavan Gupta in Mukeš Singhki, ki so jih leta 2013 spoznali za krive in obsodili na smrt, so obesili pred zoro v zaporu Tihar v indijski prestolnici. Obsojencev je bilo sicer šest, a je eden v zaporu naredil samomor, drugi pa je bil med zverinskim napadom še mladoleten, zato je dobil le zaporno kazen, in sicer tri leta. Spomnimo, nagnusen zločin je na noge spravil Indijo in svet, milijoni protestnikov so za napadalce, ki so usodne noči pretepli tudi Džjotijinega prijatelja, takoj zahtevali neprizanesljivo obsodbo in sploh spremembo zakonodaje pri obravnavi nasilja nad ženskami, ki v Indiji presega absurdne meje. V gosto naseljeni državi prejmejo okoli 100 prijav posilstev na dan, večina pa si zlorab, ki se največkrat dogajajo v družinskem krogu, sploh ne upa prijaviti.
»Zadovoljni smo, da je moja hči po sedmih letih končno dobila pravico. Zveri so obesili,« je pred zaporom dejala mati žrtve Aša Devi. Spomnimo, bilo je 16. decembra 2012, ko se je Džjoti vračala iz kina s prijateljem, na avtobusu pa ju je napadla šesterica brutalnežev. Prijatelja so s palico pretepli, da je izgubil zavest, dekle pa izmenjaje posiljevali in trpinčili, nato pa oba vrgli na cesto. Po dogodku so se v javnosti pojavile številne polemike, oglasili (in zgrozili) so se tudi številni vplivni predstavniki družbe in elite, ki so razburjali z izjavami, češ da je žrtev sama izzvala napad, saj je jasno, da ženske nikoli ne bi smele hoditi po mestu v spremstvu moškega, razen če gre za očeta, brata ali moža, povrhu da so pogosto pomanjkljivo oblečene, za kar da je kriv umazani zahodni svet. Smrtna kazen, ki so ji mnogi takrat ostro nasprotovali, bi ženskam in dekletom dala lažno moč, ki da bi jo nedvomno začele zlorabljati. A protestniki so bili glasnejši, napadalce so obsodili na najhujšo kazen, spolnim nasilnežem so namenili strožje kazni v zakonu, vendar statistika družbene miselnosti, kot kaže, ostaja žalostna.
