Obljubljala revolucijo, na koncu pa so ugotovili, da je vse vlekla za nos
Nekdanja ameriška biotehnološka zvezda Elizabeth Holmes (37) je bila spoznana za krivo goljufije. Vlagatelje je, kot je v ponedeljek ugotovilo sodišče, vlekla za nos v zvezi s svojim podjetjem Theranos, ki naj bi revolucionarno spremenil zdravstveno diagnostiko. Na vprašanje novinarjev, ali se bo na razsodbo pritožila, ob odhodu s sodišča ni odgovorila. Grozi ji 20 let za zapahi, za zdaj pa ostaja na prostosti. Kdaj ji bo izrečena kazen, še ni znano. »Zaradi velike preslepitve investitorjev bo morala odslužiti kazen,« pravi tožilka Stephanie Hinds.
Kriva v štirih točkah obtožnice
Primer Holmesove je odmeven, ker gre za enega redkih, ki je pristal na sodišču. Sicer je Silicijeva dolina polna mladih, inovativnih podjetij, ki pogosto zapravijo denar vlagateljev z neizpolnjenimi obljubami o revolucionarnih tehnologijah. Porota jo je spoznala za krivo v štirih točkah obtožnice, ki so se nanašale na zavajanje investitorjev z namenom zagotoviti investiranje v domnevno revolucionaren sistem testiranja krvi.
Holmesova je trdila, da je zasnovala pripomoček za samotestiranje, ki bi lahko z le nekaj kapljicami krvi prepoznal številne posameznikove bolezenske težave. Verjeli ji niso le vlagatelji, ampak tudi številni mediji, saj se je kot milijarderka že pred svojim 30. letom pojavljala na naslovnicah revij kot velika tehnološka vizionarka. Njena podoba se je začela rušiti, potem ko je Wall Street Journal prvi poročal, da njen revolucionarni sistem ne deluje, kot je bilo obljubljeno.
Lepila logotipe, brez vedenja farmacevtskih velikanov
Tožilstvo je v 11 tednov trajajočem sojenju z vrsto prič dokazovalo, da se je Holmesova zavedala pomanjkljivosti tehnologije, a je vseeno zavestno zavajala investitorje in paciente. Med drugim je denimo lastnoročno na Theranosovo poročilo prilepila logotipe farmacevtskih velikanov Pfizer in Schering-Plough brez njunega vedenja, da bi tako povečala kredibilnost svojega podjetja.
Med pričami tožilstva so bili veliki vlagatelji v Theranos, med katerimi sta bila tudi Rupert Murdoch in Henry Kissinger, ter nekdanji prvi mož Pentagona Jim Mattis. Obramba je medtem stavila zlasti na pričanje Holmesove, ki naj bi predstavila svojo iskreno vero v vizijo Theranosa. Imela je dobre namene, a ji je enostavno spodletelo, so trdili odvetniki obrambe.
Del krivde je Holmesova želela pripisati tudi svojemu partnerju Rameshu Balwaniju, ki ji je pomagal voditi podjetje in naj bi jo med drugim spolno napadel. Balwani se bo sicer moral zaradi svojega ravnanja v primeru Theranos zagovarjati v ločenem sodnem postopku. Po oceni AFP je bila na sojenju na zatožni klopi v veliki meri sama narava dela v Silicijevi dolini. Ambiciozni podjetniki se namreč pogosto pretvarjajo, da so uspešni še prej, preden jim v resnici uspe. Tako z dobrimi idejami, za katerimi pa še ni konkretnih rešitev ne rezultatov, prepričujejo investitorje v vlaganje milijard dolarjev v upanju, da jim bo sčasoma vendarle uspelo zapolniti vrzeli. Zaradi neizpolnjenih obljub in izgubljenega denarja se jih sicer mora zagovarjati le peščica ...
