CHARLIE HEBDO
Obsodili pomočnike teroristov
Smrt so sejali na uredništvu revije Charlie Hebdo in v judovski trgovini. Trojico morilcev je policija kmalu po napadih pokončala.
Odpri galerijo
Teroristični napadi so sprožili burne in glasne razprave o svobodi govora, a tudi kritike karikatur. FOTO: Eric Gaillard/Reuters
Tri mesece in pol po začetku sojenja so v Parizu razglasili sodbo domnevnim pomočnikom pri terorističnem napadu na satirično revijo Charlie Hebdo. Državno tožilstvo je za 14 obtoženih sodelovanja v napadu zahtevalo zaporne kazni od pet let do dosmrtne ječe.
Trije okrutneži so januarja 2015 vzeli 17 življenj, kot je odločilo sodišče, pa je štirinajsterica kriva sodelovanja pri terorističnih napadih na uredništvo revije in judovsko trgovino; trojica morilcev, ki jih je policija potem pokončala, je zločin izvedla v imenu islamske države, kot se je izkazalo. Prvi pokol sta 7. januarja 2015 v uredništvu časnika izvedla brata Said in Cherif Kouachi: ubila sta 12 ljudi, njun pomagač Amedy Coulibaly pa je pozneje napadel judovsko trgovino, tam je zajel talce in ubil štiri ljudi, dan pozneje je umrla še ena policistka.
Glavnemu obtoženemu, 35-letnemu Aliju Rizi Polatu, Coulibalyjevi desni roki, so prisodili 30 let zapora. Na sojenju je bilo sicer prisotnih 11 obtožencev, trem so izrekli sodbo v odsotnosti, saj naj bi se skrivali na območju Sirije, med njimi tudi Coulibalyjeva nekdanja partnerica Hayat Boumeddiene, ki naj bi imela pomembno vlogo pri načrtovanju zločinov. Prisodili so ji trideset let, še enemu vidnemu akterju, Mohamedu Belhoucineju, pa dosmrtno ječo, a zanj domnevajo, da je umrl v Siriji. Preostali na zatožni klopi so bili obtoženi sodelovanja s teroristično organizacijo, tožilstvo je zanje zahtevalo od sedem do 20 let zapora, po večini so jim prisodili po štiri leta, poroča STA.
Napad na Charlie Hebdo je sprožil glasne razprave o islamski skupnosti v Franciji, v podporo svobodi izražanja so se marsikje po svetu zvrstili shodi. Naklada satiričnega časnika se je po napadu občutno povečala, pred tragičnim januarjem so natisnili po 60.000 izvodov, prva številka po njem pa je izšla v skoraj osmih milijonih in šestih jezikih. Ob začetku letošnjega sojenja za napad so znova objavili za mnoge sporno serijo karikatur in pripisali, da se ne bodo nikoli vdali, objava pa je sprožila nove napade, med drugim brutalno obglavljenje učitelja Samuela Patyja oktobra letos.
Charlie Hebdo je potem izdelal karikaturo, ki upodablja dve krsti, eno za glavo, eno za telo. Mnogi sicer opozarjajo, da satirična revija s svojimi objavami pogosto hodi po robu in muslimane vsevprek prikazuje kot morebitne teroriste, na svojih naslovnicah pa so sicer karikirano in po mnenju mnogih skrajno nespoštljivo prikazali tudi številne svetovne voditelje, papeža in celo trupla begunskih otrok.
Trije okrutneži so januarja 2015 vzeli 17 življenj, kot je odločilo sodišče, pa je štirinajsterica kriva sodelovanja pri terorističnih napadih na uredništvo revije in judovsko trgovino; trojica morilcev, ki jih je policija potem pokončala, je zločin izvedla v imenu islamske države, kot se je izkazalo. Prvi pokol sta 7. januarja 2015 v uredništvu časnika izvedla brata Said in Cherif Kouachi: ubila sta 12 ljudi, njun pomagač Amedy Coulibaly pa je pozneje napadel judovsko trgovino, tam je zajel talce in ubil štiri ljudi, dan pozneje je umrla še ena policistka.
Po petih letih le sodni epilog FOTO: Jacques Demarthon/Reuters
Glavnemu obtoženemu, 35-letnemu Aliju Rizi Polatu, Coulibalyjevi desni roki, so prisodili 30 let zapora. Na sojenju je bilo sicer prisotnih 11 obtožencev, trem so izrekli sodbo v odsotnosti, saj naj bi se skrivali na območju Sirije, med njimi tudi Coulibalyjeva nekdanja partnerica Hayat Boumeddiene, ki naj bi imela pomembno vlogo pri načrtovanju zločinov. Prisodili so ji trideset let, še enemu vidnemu akterju, Mohamedu Belhoucineju, pa dosmrtno ječo, a zanj domnevajo, da je umrl v Siriji. Preostali na zatožni klopi so bili obtoženi sodelovanja s teroristično organizacijo, tožilstvo je zanje zahtevalo od sedem do 20 let zapora, po večini so jim prisodili po štiri leta, poroča STA.
Napad na Charlie Hebdo je sprožil glasne razprave o islamski skupnosti v Franciji, v podporo svobodi izražanja so se marsikje po svetu zvrstili shodi. Naklada satiričnega časnika se je po napadu občutno povečala, pred tragičnim januarjem so natisnili po 60.000 izvodov, prva številka po njem pa je izšla v skoraj osmih milijonih in šestih jezikih. Ob začetku letošnjega sojenja za napad so znova objavili za mnoge sporno serijo karikatur in pripisali, da se ne bodo nikoli vdali, objava pa je sprožila nove napade, med drugim brutalno obglavljenje učitelja Samuela Patyja oktobra letos.
17
življenj so vzeli usodnega januarja.
življenj so vzeli usodnega januarja.
Charlie Hebdo je potem izdelal karikaturo, ki upodablja dve krsti, eno za glavo, eno za telo. Mnogi sicer opozarjajo, da satirična revija s svojimi objavami pogosto hodi po robu in muslimane vsevprek prikazuje kot morebitne teroriste, na svojih naslovnicah pa so sicer karikirano in po mnenju mnogih skrajno nespoštljivo prikazali tudi številne svetovne voditelje, papeža in celo trupla begunskih otrok.
