POVOZIL JO JE GLISER
Oče mladenke, ki je umrla na Krku: Hrvati lažejo! Zakaj ščitijo storilca?
»Ničesar nisva naredila narobe. A Verene ni več ...«
Odpri galerijo
STROBL – Očetu Verene Heinz, 29-letnice, ki je pred tednom mrla v nesreči gliserja v Malinski na Krku, še vedno ni jasno, kaj se je natančno zgodilo, da se prišlo do take tragedije.
Kot je povedal za Jutarnji list, ki ga je obiskal v avstrijskem Stroblu, je ta usodni dan s hčerko prišel na Krk. Dieter Heinz ima za seboj več kot 15.000 potopov. Ljubezen do morja in globin je podedovala skoraj celotna družina, Verena pa je pri tem najbolj izstopala, zato je imela dovoljenje za upravljanje motornih čolnov, deskanje, jadranje, bila je drugostopenjska inštruktorica potapljanja na vdih ...
»Mislim, da se je najprej začela potapljati in nato hoditi. Odkar je vedela zase, je živela v vodi in na vodi. Ko se je rodila, sem delal v Turčiji, kjer je plavala in se potapljala sedem let, dokler se ni začela šolati,« je povedal Dieter.
V bolnišnici je poskušal ugotoviti, kaj se dogaja, vendar brez uspeha. »Nihče, niti policisti niti medicinske sestre niti zdravniki, ni znal angleško ali nemško. Bilo je zelo frustrirajoče, saj ste turistična država in živite od tega, zato mi ni bilo jasno. Minila je ura, nato pa mi je zdravnik, ki je le znal angleško, rekel, da je Verena umrla,« o tragediji pripoveduje Dieter. »To je bil najtežji trenutek v mojem življenju. Nisem razumel, kaj se je zgodilo. Nisva naredila nobene napake, vse sva naredila pravilno, označila sva se z barvo ... Gliserji morajo pluti vsaj 300 metrov od obale, s hčerko sva bila oddaljena okrog 100 do 150 metrov. Ne vem, zakaj storilca, ki je povzročil nesrečo, država ščiti. Zakaj govorijo, da je do trka prišlo 300 metrov od obale? To je čista laž! Če ne storite kaj v zvezi z varnostjo, boste vsako leto imeli tovrstno nesrečo in slišim, da jih je bilo letos že več.«
Dodaja, da mladeniču ne želi nobene škode. »Ne želim mu pokvariti življenja, čeprav je uničil moje in Verenino. Želim pa, da njena smrt ne bi bila zaman. Naj bo to zadnja taka tragedija na vaši obali. Mladi, kot je on, ki so tako slabo usposobljeni za ladje, ne smejo upravljati 500 konjskih moči, ker postane to smrtonosno orožje v njihovih rokah. Nočem, da bi ta fant šel v zapor, mojega otroka ne bom dobil nazaj, ampak želim, da se nikoli več ne približa motornemu čolnu.«
Kot je povedal za Jutarnji list, ki ga je obiskal v avstrijskem Stroblu, je ta usodni dan s hčerko prišel na Krk. Dieter Heinz ima za seboj več kot 15.000 potopov. Ljubezen do morja in globin je podedovala skoraj celotna družina, Verena pa je pri tem najbolj izstopala, zato je imela dovoljenje za upravljanje motornih čolnov, deskanje, jadranje, bila je drugostopenjska inštruktorica potapljanja na vdih ...
»Mislim, da se je najprej začela potapljati in nato hoditi. Odkar je vedela zase, je živela v vodi in na vodi. Ko se je rodila, sem delal v Turčiji, kjer je plavala in se potapljala sedem let, dokler se ni začela šolati,« je povedal Dieter.
Grozljivka na morju
Lokalne potapljače sta prosila za nasvet, kje se lahko potapljata na vdih. Priporočili so jima lokacijo, kjer je bilo morje globoko približno petnajst metrov. »Dan je bil lep in morje je bilo super, ni bilo valov, odprto morje je bilo mirno. Želela sva trenirati za potop na vdih, v katerem je bila vedno boljša od mene. Verena je namreč v Malinsko prišla, da bi kot inštruktorica pomagala pri pripravah avstrijskega potapljaškega prvaka Christiana Redla, ki naj bi prišel dva dni pozneje. Torej, ni točno, da sva bila na dopustu, ampak je prišla na delo. Naredila bi izmenične potope, « se spominja strti oče Verene. Pravi, da je bilo naokoli veliko vodnih skuterjev in smučarjev, a niso predstavljali tveganja. Ko sta se odpravljala nazaj proti obali, sta nenadoma zagledali velik gliser, ki ga je upravljal 25-letni mladenič iz Zadra, približeval pa se jima je z ogromno hitrostjo. Spremenil je smer, Verena in Dieter sta bila prepričana, da ju bo obšel. »Vsak, ki ima dovoljenje za upravljanje čolna,« pravi Heinz, »dobro ve, da je treba potapljače zaobiti vsaj od 100 do 125 metrov.« Toda gliser je peljal naravnost proti njima. Dobesedno udaril je v Vereno, noga se je ujela v propeler. Gliser je s t. i. kobilico udaril tudi Dieterja. Verena je takoj začela krvaveti in kmalu potonila.»Nikoli nisem pomislil, da bom moral rešiti lastnega otroka iz ene od takih situacij. Bil sem v šoku. Udaril naju je gliser z močjo 500 konjev. Potopil sem se do Verene. Huje se je poškodoval. Uspelo mi je, da sem jo potegnil ven in odplaval z njo na obalo. Pojavila se je ženska na jet smučeh in naju želela povleči, ampak je bilo nemogoče. Vse se je zdelo kot večnost. Potem se je v samo nekaj minutah vrnil mladenič, ki naju je zadel, in bil v šoku. Potegnil sem Vereno na obalo in jo močno prevezal, da ne bi krvavela. Prišla je nujna pomoč, vendar me niso pustili z njo v bolnišnico na Reki, zato sem se usedel v avto in se odpeljal za njimi. Gneča je bila ogromna, od Malinske do bolnišnice sem potreboval skoraj eno uro!«