Pesem, posvečena Danki, zaradi katere danes joče cela Srbija: »Nimajo vesti, želeli so, da izgineš brez sledu«
Iskanje trupla umorjene deklice Danke Ilić (2) je vstopilo v šesti dan, policija pregleduje okolico vasi Zlot, na družbenih omrežjih pa se je pojavila pesem, posvečena umorjeni deklici. Pesem, ki jo je na družbenih omrežjih objavil Milodrag Miki Knežević, je bila objavljena v četrtek, 4. aprila, ko se je izvedelo, da je bila deklica umorjena in da sta bila aretirana dva osumljenca, delavca PUK Vodovod Bor.
Pesem objavljamo v originalu in prevodu.
Pazite joj ručice, kad je budete tražili, ispod gomile smeća. Molim vas, oprezno! Po mirisu je pronađite, ona je tatina sreća. Cvet, na deponiji. Anđelski pramene na svilenoj kosici, zbog tebe i vapim. O, bezdušni svete šta ti je skrivilo to nevino dete? Njih savest ne peče, devojčice draga, oni što su hteli da nestaneš bez traga. I nije krivac taj Beč! Niti otac tvoj, a ni majka tvoja, što uzalud plače dok danima traže, svoje umiljato mače. Pazite joj oči! U njima stanuje nedosanjani san. Tu su lutke i šnale, srećno detinjstvo i venčanica bela. Znam, biće vam teško kad dođete do tela. Zbog njene godine dve. I na osmeh pazite, sa njim je pošla u smrt, da radost unese u rajski vrt.
Pazite na njene roke, ko jo iščete, pod kupom smeti. Prosim, bodite previdni! Poiščite jo po vonju, ona je očkova sreča. Roža, na smetišču. Angelski pramen na svilnatih laseh, tudi zaradi tebe jočem. O, brezdušni svet, kaj ti je storilo nedolžno dekle? Njih vest ne peče, deklica draga, želeli so, da izgineš brez sledu. A ni krivec ta Dunaj. Niti tvoj oče, niti tvoja mama, ki zaman joče, ko več dni išče svojega ljubega dekliča. V njima prebivajo nedokončane sanje. Tu so igrače, srečno otroštvo in bela poročna obleka. Vem, težko vam bo, ko bodo našli njeno telesce. Samo dve leti ima. Pazite na njen nasmeh, z njim je odšla v smrt, naj veselje odnese v nebeški raj.
