NORVEŠKA
Plaz zasul pol mesta
Tisoč ljudi je moralo v trenutku zapustiti domove. Razteza se na območju, velikem 800 krat 350 metrov.
Odpri galerijo
Že vse od srede se reševalci trudijo iskati prebivalce Aska, ki jih je zakopal zemeljski plaz. FOTO: Reuters
Za krajani norveškega mesta Ask, ki leži približno 40 kilometrov severovzhodno od prestolnice Oslo, je žalosten zaključek lanskega leta. Že vse od srede, ko je kraj zasul plaz, ki se razteza na območju, velikem 800 krat 350 metrov, iščejo vse tiste, ki so izginili ob dogodku. Doslej so tako izpod ruševin izkopali šest trupel. Pod veliko gmoto blata in zemlje naj bi sicer bila še štiri.
Velik zemeljski plaz je porušil več deset hiš in drugih poslopij, pri čemer je moralo domove tik pred novim letom zapustiti kar okoli 1000 ljudi. Preden so v petek našli prvo smrtno žrtev (31-letnega Eirika Grønolena), so poročali o skupno desetih pogrešanih, med katerimi sta tudi dva otroka. Pa tudi neka ženska, ki je tik pred naravno nesrečo sprehajala psa in po telefonu govorila z možem. Nato, ko so se tla udrla, pa se je telefonska zveza prekinila.
Eden od preživelih, Odd Steinar Sørengen, je za lokalni časopis povedal, da še vedno pogreša svojo hčerko. Iskanje pogrešanih poleg zimskega vremena otežujejo predvsem nestabilna tla. Dolgo so bila tako nestabilna, da na kraj nesreče sploh niso mogli peš. To so lahko storili šele v petek, pred tem pa so preživele iskali zgolj s helikopterji in droni.
Da se v mestu dogaja nekaj nenavadnega, so prebivalci Aska opazili v sredo okoli 4. ure zjutraj. V klicih na številko za nujne primere so sporočali, da se njihove hiše premikajo. Sprva je bilo mogoče občutiti močno tresenje. »Nato pa ni bilo več elektrike in pred vhodnimi vrati je bil že sosed, ki je rekel, da moramo zapustiti hišo. Tako sem hitro zbudil tri vnuke in jim naročil, naj se gredo hitro obleč,« se je spominjal 68-letni domačin Oeystein Gjerdrum.
6 ljudi je najmanj umrlo.
Velik zemeljski plaz je porušil več deset hiš in drugih poslopij, pri čemer je moralo domove tik pred novim letom zapustiti kar okoli 1000 ljudi. Preden so v petek našli prvo smrtno žrtev (31-letnega Eirika Grønolena), so poročali o skupno desetih pogrešanih, med katerimi sta tudi dva otroka. Pa tudi neka ženska, ki je tik pred naravno nesrečo sprehajala psa in po telefonu govorila z možem. Nato, ko so se tla udrla, pa se je telefonska zveza prekinila.
Eden od preživelih, Odd Steinar Sørengen, je za lokalni časopis povedal, da še vedno pogreša svojo hčerko. Iskanje pogrešanih poleg zimskega vremena otežujejo predvsem nestabilna tla. Dolgo so bila tako nestabilna, da na kraj nesreče sploh niso mogli peš. To so lahko storili šele v petek, pred tem pa so preživele iskali zgolj s helikopterji in droni.
Da se v mestu dogaja nekaj nenavadnega, so prebivalci Aska opazili v sredo okoli 4. ure zjutraj. V klicih na številko za nujne primere so sporočali, da se njihove hiše premikajo. Sprva je bilo mogoče občutiti močno tresenje. »Nato pa ni bilo več elektrike in pred vhodnimi vrati je bil že sosed, ki je rekel, da moramo zapustiti hišo. Tako sem hitro zbudil tri vnuke in jim naročil, naj se gredo hitro obleč,« se je spominjal 68-letni domačin Oeystein Gjerdrum.
