Po krivem za zapahi 43 let, a brez odškodnine

Kar 43 let je preživel za zapahi, obsojen treh umorov, ki jih ni zagrešil. To je končno uspelo dokazati okrožni tožilki Jean Peter Baker, ki je avgusta letos uporabila nov državni zakon in spodbijala obsodbo, in sodišče v Kansas Cityju je nazadnje sklenilo, da lahko 62-letni Kevin Strickland končno odide na prostost.

Obsodili so ga zgolj na podlagi pričevanja, pa še to je bilo majavo, so številni opozarjali dolga leta, a vsakokrat naleteli na gluha ušesa. Strickland naj bi bil eden od štirih morilcev, ki so usodnega dne 1978. vdrli v hiši v Kansas Cityju in ubili tri ljudi: 22-letno Sherrie Black, 22-letnega Larryja Ingrama in 20-letnega Johna Walkerja. Cynthia Douglas, prav tako stara 20, je preživela, ker se je pretvarjala, da je mrtva, Stricklanda pa so kmalu prijeli kot osumljenca. Douglasova ga je prepoznala kot enega od napadalcev, a je pozneje zatrjevala, da je prst uperila vanj zaradi pritiska policije. Dokazov, da je bil takrat 18-letni Strickland usodnega večera na prizorišču zločina, ni bilo. Prvo sojenje ni obrodilo obsodbe, saj porota ni bila poenotena, na drugem sojenju pa ga je porota, ki so jo sestavljali sami belopolti člani, spoznala za krivega. Stricklandu so namenili dosmrtno ječo, čeprav je velik del pravne stroke opozarjal, da se godi krivica. To je vpila tudi Douglasova, a sprememba pričevanja ni nikogar zanimala, še po njeni smrti so njena mati, sestra in hči zatrjevale, da je Cynthia vseskozi obžalovala, da je Stricklanda spravila za zapahe. Sodišče je obsodilo še dva morilca od skupno štirih, ki sta dejanje priznala in prav tako poudarjala, da Strickland ni bil z njima usodnega večera, a sta prav tako naletela na gluha ušesa. Dveh napadalcev torej nikoli niso odkrili. Za Stricklandovo svobodo so se dolga leta bojevali tudi na pravni fakulteti univerze Missouri, in sicer s projektom Nedolžnost Srednjega zahoda.

Sodišče je ob številnih pritiskih tožilke, ki je spodbijala obsodbo, vendarle oprostilo Stricklanda. Ta je zdaj svoboden, a zamujenih let ni mogoče nadomestiti; žal pa se ne more nadejati niti denarnega nadomestila, ki bi mu vsaj olajšalo nov začetek. Po zakonih Missourija namreč tisti, ki so bili krivično zaprti, niso upravičeni do odškodnine, če njihove nedolžnosti niso potrdili neposredno z DNK-dokazom.