Prizori, ob katerih je jokal svet: To noč so samo solze, bolečina (FOTO)

Leto 2020. Leto, ki bi ga najraje pozabili, leto, ki ga je zaznamovala cela vrsta tragedij.
 

Bergamo: To noč so samo solze, bolečina

Italija je v pandemiji covida 19 ena najbolj prizadetih držav na svetu. V državi s 60 milijoni prebivalcev je zaradi covida 19 umrlo skoraj 70.000 ljudi, več kot v kateri koli drugi evropski državi. Bergamo pa je spomladi postal pogovorna mera za koronakatastrofo: pomanjkanje prostora v bolnišnicah, nezadostne pogrebne zmogljivosti, množični pogrebi … Pretresljive so fotografije kolone vojaških vozil, s katerimi so ponoči trupla odvažali v druge kraje, saj v lokalnem krematoriju niso mogli upepeliti vseh, prav tako ni bilo prostora v mrtvašnicah.

»Fotografija vojaškega kamiona, ki iz Bergama odvaža trupla, je ena najžalostnejših v zgodovini naše države,« je bil eden od zapisov na twitterju. Nekdo drug je zapisal: »To noč nimam besed, nimam niti moči, da bi rekel, da bo boljše. To noč so samo solze, bolečina.«
 

Bejrut: mesto, ki ne obstaja več

Avgusta je prestolnico Libanona pretreslo uničenje, ki je bilo posledica silovite eksplozije. Eksplozija v skladišču z 2750 tonami amonijevega nitrata, ki je bil od leta 2013 neustrezno shranjen v pristanišču v Bejrutu, je uničila večji del mesta in so jo slišali celo v Nikoziji na Cipru, ki je od Bejruta oddaljena okoli 240 kilometrov.


Tragedija je terjala več kot 200 smrtnih žrtev. Ranjenih je bilo okoli 6000 ljudi, okoli 300.000 pa jih je ostalo brez strehe nad glavo. Glede na ocene oblasti je eksplozija povzročila za več kot tri milijarde dolarjev škode, celotna gospodarska izguba države pa bi lahko znašala do 15 milijard dolarjev.
 

Največji protesti proti policijskemu nasilju

V ZDA je tudi več kot 150 let po odpravi suženjstva še vedno zaznati rasno diskriminacijo, nazadnje se je to pokazalo ob uboju Georgea Floyda. ZDA so od maja pretresali protesti proti policijskemu nasilju in sistemskemu rasizmu, ki so v številnih ameriških mestih izbruhnili po smrti temnopoltega Floyda med policijsko aretacijo v Minneapolisu konec maja. Neodvisna obdukcija je pokazala, da je Floyd umrl zaradi zadušitve po trajnem pritisku belopoltega policista na vrat, smrt pa da je posledica umora. Protesti proti policijskemu nasilju nad temnopoltim so privedli do več 10.000 aretacij in povzročili precejšnjo gmotno škodo.


Na ulicah so potekali pravi spopadi med protestniki, policijo, nacionalno gardo in vojsko. Smrt Floyda, ujeta na pretresljivem posnetku, je še podžgala tleče gibanje za človekove pravice Črna življenja štejejo, v angleščini Black Lives Matter (BLM), ki je iz ZDA hitro preneslo svoje sporočilo v številna mesta po svetu. Je pa smrti Floyda sledilo še več odmevnih primerov policijske brutalnosti in novih smrti, kar je še podkrepilo proteste proti rasizmu in policijskemu nasilju po ZDA.
 

Ko udari narava

V Avstraliji so se v začetku leta borili z velikanskimi požari, ki so jih ukrotili šele po treh mesecih. Šlo je za gorenje na površini, štirikrat večji od ameriškega mesta New York. Skupaj je po navedbah oblasti zgorelo 800.000 hektarov površine in skoraj 6000 stavb, od tega več kot 2200 stanovanjskih hiš: umrlo je 28 ljudi.


Požari so najbolj prizadeli državo Novi Južni Vels, kjer je pogorelo skoraj 2000 stanovanjskih hiš. Zaradi požarov v Avstraliji je poginila skoraj milijarda živali najrazličnejših vrst, biologi in okoljevarstveniki se celo bojijo, da nekaterih vrst ne bomo videli nikoli več. Ognjeni zublji so hudo prizadeli populacijo kengurujev in koal.
 

Teroristični napad šokiral Dunaj

V začetku novembra je v središču Dunaja 20-letni terorist ubil štiri ljudi, nato pa so ga likvidirali policisti – napad je izvedel pristaš skrajne skupine Islamska država.

Napadalec, ki je imel potni list Avstrije in Severne Makedonije, je uporabljal srbsko jurišno puško in sovjetski tip pištole, uporabljal je naboje, ki so bili narejeni v Srbiji in na Kitajskem. Avstrijsko tožilstvo sicer sumi, da mu je pomagalo 21 ljudi. Avstrijski preiskovalci so ugotovili, da je morilec nameraval žrtve iskati tudi po cerkvah.
 

Svet, ne samo športni, je žaloval za Kobejem Bryantom

Smrt enega najboljših košarkarjev vseh časov Kobeja Bryanta je konec januarja pretresla ves svet. Novica o smrti ene najbolj prepoznavnih košarkarskih in športnih osebnosti na svetu je pahnila košarkarski in športni svet v globoko žalovanje.


Devet ljudi je bilo na krovu helikopterja, ki je strmoglavil v bližini Los Angelesa in v katerem sta med drugimi umrla Kobe in njegova trinajstletna hčerka Gianna. Bila sta na poti na košarkarsko tekmo v Thousand Oaks v športno akademijo Mamba Sports Academy, kjer bi morala Gianna igrati, Kobe pa je bil trener njene ekipe.

Kobe je bil izbran na naboru NBA pri komaj 17 letih, prvo tekmo v NBA je odigral pri 18, pri 19 je bil že v družbi najboljših na tekmi vseh zvezd. Petkrat je bil prvak NBA (vedno z moštvom Los Angeles Lakers), kar 18-krat pa je nastopil na tekmi vseh zvezd.

Konec novembra pa se je za vedno poslovila še ena športna legenda. Diego Maradona je preminil v 61. letu starosti zaradi srčnega zastoja.