Prvič spregovoril oče pogrešanega Aleksandra: Vsak dan gledam v Savo, ali je on notri
Aleksandar Jovanović (18) iz Sremske Mitrovice je izginil pred 12 dnevi, njegov oče Slobodan in mati Biljana se bojita, da je storil samomor s skokom z mostu v Savo.
Pogrešanega mladeniča so nazadnje videli v družinski hiši, kjer živi z očetom Slobodanom in mačeho, od takrat pa se je za njim izgubila vsaka sled.
»Vsak dan gledam tisto vodo, peš ali s čolnom, je motna, ali je on notri ... To je nočna mora ... Ponoči ne spim, deset dni nisem stopil v njegovo sobo. Vsak dan molim boga za jutri, in tako cele dneve,« je povedal oče pogrešanega mladeniča.
Aleksandra iščejo že 12 dni, njegovo izginotje pa družina še vedno preiskuje. Na pot so se odpravili samoiniciativno s čolni, danes pa odhaja še ena ekipa prijateljev in dobrih ljudi, ki bo preiskala reko Savo.
»Zame je pomembno, da se iskanje nadaljuje in da ga najdejo, ne glede na vse. Želim vedeti, kje je moj otrok! Aleksandar je moj in ženin otrok iz prejšnjega zakona, je za spletno stran Ozon.rs povedal obupani oče Slobodan.
»Tistega usodnega dne je zapustil našo hišo, ves dan je bil normalen, hecali smo se, ni bilo suma, oblekel je čisto trenirko, moja sedanja žena je predlagala, da bi mu oprala nekatere stvari, on ni hotel, ker je rekel, da zagotovo ne gre nikamor, brskal je po spletu in igral igrice. Okoli 19. ure sva se pogovarjala, odšel je v svojo sobo, obnašal se je popolnoma normalno. Okrog 22. ure pa je odšel, ne da bi komu kaj povedal,« je še dodal oče.
Aleksandar se je iz stanovanja izmuznil ponoči. Nič, prav nič ni kazalo na pekel, ki se zdaj dogaja. Zjutraj so ugotovili, da Aleksandra ni več, da je soba prazna. Mislili so, da je šel v mesto, bila je sobota, ni se vrnil, ostal je z družbo, prespal pri nekom. To so si mislili domači.
Aleksandar telefona ni vzel s seboj, saj ga niti ni imel. Pokvaril se je in ni želel novega. Pokvarjenega telefona že več dni pred izginotjem ni nosil s seboj.
»Šli smo k babici na kosilo, in ko je pripravljala za vse, brez krožnika za Sašo, sem pomislil, zakaj ni pri njej, kar pogosto počne, do takrat še ni bilo sumljivo. Tudi on je tako kot drugi otroci pogosto hodil k starim staršem, rad je bil pri njih. Zagotovo si ne bi naredil česa hudega, ta misel mi tisto jutro niti na kraj pameti ni padla,« pravi Slobodan.
Po vrnitvi s kosila je Slobodanova žena vstopila v Aleksandrovo sobo, da bi pospravila posteljo, in takrat so se začeli porajati sumi.
»Hčerka je prebrala nekaj sporočil, to nam je bilo sumljivo, nikoli ni pustil prižganega računalnika, še posebno ne sporočil, ta sporočila so bila na Instagramu, grdo je bilo videti, a sem mislila, da se šali. Začel sem brskati po telefonu, vidim novico, da je mlajši moški skočil z mostu, spodneslo me je,« je povedal za portal Ozon Slobodan in navedel:
»Aleksandrova mama Biljana pravi, da je šele naslednji dan videla sporočila, ki ji jih je pisal Saša, rekla je, da je zadnje sporočilo poslal ob 21:23, napisal ji je »hej, kevo, kevice« (hej, matka, matkica). Poklicala je njegove prijatelje in povedala, da ji je eden od njenih prijateljev povedal, da je v lokalni kavarni krožila govorica, da je Aleksandar skočil z mostu zaradi svoje punce, v istem trenutku sem šel na policijo!« je povedal oče Slobodan.
Zlomljeni, a hočejo resnico
»Vsi smo zaskrbljeni, zelo žalostni, brez moči, a z voljo, da bi našli svojega Aleksandra. V teh razmerah, kakršne so zdaj, se nihče ne bo potapljal v Savo, in to vemo. Organiziral sem prijatelje iz službe, delam v kamnoseški delavnici, poklical sem vse, ki znajo voziti čoln. Iskanje ne poteka vsak dan, ljudi ne morem siliti. Se pa sami oglasijo, želijo pomagati. S štirimi čolni smo preiskali Savo do Drenovca, vsako sumljivo vejevje, smeti, karkoli, vse premaknemo. Hvaležen sem prijateljem, ki so z mano in iščejo mojega Aleksandra,« je povedal Slobodan.
Dnevne obveznosti žal ne dopuščajo daljšega in podrobnejšega iskanja glede na to, da imajo vsi službo.
Novice iz dneva v dan
»Iz dneva v dan se več izve, Aleksandar naj bi se pogovarjal s prijatelji in rekel, da ima velik problem, o katerem ne sme nikomur povedati. Njegov računalnik sem odnesel na policijo na preiskavo. Policija opravlja svoje delo, svojega otroka sam iščem po svojih najboljših močeh. Ne zanima me pojavljanje v medijih, vem pa, da mediji lahko pomagajo, zato prosim, če je smiselno, če ima kdo informacijo, naj mi sporoči. Iskal bom povsod, vsak podatek veliko pomeni,« ljudi nagovarja Aleksandrov oče in dodaja:
»Ta nova življenjska situacija je spremenila vse v mojem življenju in življenju moje družine. Vem, da moram razumeti in sprejeti resnico ne glede na to, kako težko je, vendar tega še ne zmorem. Te dni sem počel vse mogoče stvari, naučil sem se, kar sem mislil, da se ne bom nikoli naučil. Snapchat mi je bil neznanka, te dni sem sledil zemljevidom, kje vse je hodil prej. Obiskal sem vse naslove, ki jih je pokazal zemljevid. Včasih so klicali, saj ga je bilo videti tu in tam ... obiskujem Srem, Erdevik, Šid, vasi okoli Sremske Mitrovice. Usedem se v avto in grem, nimam moči, želim pa najti svojega otroka, upanja je malo, a ne bom odnehal,« v joku pripoveduje Slobodan Jovanović, Aleksandrov oče.
SOS
Če se srečujete z duševno stisko ali imate samomorilne misli, poiščite strokovno pomoč v organizacijah, ki ponujajo neposredno pomoč. Lahko se obrnete na svojega osebnega zdravnika ali na:
112 – Center za obveščanje (za takojšnjo nujno pomoč)
116 123 – Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (24h/dan)
116 111 – TOM – telefon za otroke in mladostnike (vsak dan med 12. in 20. uro)
01 520 99 00 – Klic v duševni stiski (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj)
031 233 211 – Ženska svetovalnica – krizni center (24 h/dan)
Za odrasle so v zdravstvenih domovih brezplačno na voljo delavnice Podpora pri spoprijemanju z depresijo.
Prav tako so na voljo brezplačna svetovanja v svetovalnicah Posvet: 031 704 707, info@posvet.org.
Če se soočate s stiskami ob umiranju bližnje osebe in žalovanju, lahko pokličete na Sočutni telefon Slovenskega društva Hospic.