Sedem deci viskija, leto dni ječe

Jure D. je Slovenec, ki ga je iskanje posla pripeljalo v Švico. Tam se je zaposlil na tako imenovanem preprostem delovnem mestu, kamor denimo spadajo trgovke, natakarji in tudi delavci v avtopralnicah. V povprečju zaslužijo slabih pet tisočakov na mesec bruto (v evrih). Jure je dobil delo v avtopralnici, kjer pa njegova plača za švicarske razmere ni bila ravno bajna. Po nekaterih informacijah naj bi namreč v tej državi mesečni najem garsonjere s komunalnimi stroški stal več kot dva evrska tisočaka, cena običajne pice pa naj bi se sukala okrog 25 evrov. In če primerjamo Juretovo plačo s povprečno švicarsko neto za lansko leto (več kot 85 tisočakov evrov v 12 mesecih), ravno lagodno res ni mogel živeti.

Pil bi ga, plačal pa ne

Izšolani trgovec je samski in nima otrok, v Sloveniji pa nima premoženja niti stalnega prebivališča; začasno ima prijavljeno pri sorodnikih. Ni več v Švici, saj je službo izgubil, potem ko so ga letos v domovini aretirali in je pristal v priporu. V njem je bil od 25. marca do 12. aprila, ko so ga zaradi pet let starega greha privedli na ljubljansko okrožno kazensko sodnijo, ga po hitrem postopku obsodili ter mu namenili prostost.

Bilo je 29. novembra 2019, ko so se okrog pol devetih zvečer v domžalskem Tušu že pripravljali na zaprtje trgovine in niti slutili niso, da je pred njimi še kako pester večer. Jure je namreč v trgovino prikorakal z nepoštenimi nameni. Sunil je sedemdecilitrsko steklenico jacka danielsa in jo skril v notranji žep bunde. Da bi prikril tatvino in pretental tuševce, je vzel še gazirano pijačo ter jo pri blagajni pošteno plačal. Odšel je, a se je z viskijem v bundi kmalu vrnil in s police vzel še tri pločevinke piva; tudi te je plačal. Toda med tuševci se je tedaj že razširila vest, da jim moški ukradel jacka. Seveda je zato izvedela tudi varnostnica Anita, ki se je pri blagajni postavila pred Jureta ter mu odločno ukazala, naj odpne bundo in vrne viski.

Če bi to ubogljivo tudi storil, bi ga kvečjemu doletel kazenski postopek zaradi običajne tatvine; Jure pa je viski sprva res izvlekel iz bunde in ga odložil na pult, v naslednjem hipu pa ga je pograbil, spravil v vrečko ter pohitel proti izhodu. Ko ga je pogumna Anita poskušala zadržati, jo je najprej dvakrat odrinil od sebe, se začel z njo ruvati, med prerivanjem pa jo je tako močno zagrabil za roko, da ji je povzročil odrgnino, je v obtožbi zatrdilo tožilstvo ter sklenilo: »Nakar je iz trgovine zbežal, ne da bi plačal steklenico viskija jack daniels, 0,7 l.«

In ker se je Jure D. spravil nad nežnejši spol s pooblastili, to ni bila več navadna tatvina, ampak roparska. Zakonodaja je za nepridiprave, ki zagrešijo to kaznivo dejanje, precej stroga, saj kazenski zakonik veleva: »Kdor je zaloten pri tatvini, pa zato, da bi ukradeno stvar obdržal, uporabi proti komu silo ali mu zagrozi z neposrednim napadom na življenje ali telo, se kaznuje z zaporom od enega do desetih let.«

Ker pa še ni bil nikoli obsojen in tudi ni v drugem kazenskem postopku, mu je sodnica Katarina Vidmar po priznanju krivde izrekla najmilejšo kazen, to je leto dni zapora. In še na to je obsojen pogojno, torej mu za zapahe ne bo treba, če v preizkusni dobi treh let ne zagreši nove neumnosti. Pa še en pogoj mora izpolniti: ker je viski seveda spil, ga Tušu ne more več vrniti, mora pa trgovcu plačati jackovo maloprodajno ceno: natanko 24,19 evra.