NAROČNIK NEZNAN
Skrivnost Arkanove likvidacije
Dvajset let po atentatu na Željka Ražnatovića - Arkana v Srbiji še vedno ugibajo, kdo stoji v ozadju umora v preddverju hotela Intercontinental.
Odpri galerijo
Arkan s tigrčkom, maskoto zločinske skupine
FOTO:TWITTER
V Srbiji so se v minulih dneh spomnili obletnice uboja Željka Ražnatovića - Arkana, ki ga imajo v veliki večini držav po svetu, razen v lastni domovini, za velikega vojnega zločinca. Njegova zloglasna Srbska prostovoljna garda, bolj znana kot Arkanovi tigri, je med vojnami na Balkanu na začetku 90. let ubijala, ropala in posiljevala ljudi v vzhodni Slavoniji in v Bosni. Čeprav so jih nekateri v Srbiji imeli za junake, ki se bojujejo za srbsko stvar, mnogo pričevanj kaže na to, da so bili Arkanovi tigri zgolj navadna banda roparjev in prekaljenih kriminalcev, ki jim je vojna na Balkanu prišla prav za roparske in morilske pohode.
Pred 20 leti, bilo je sredi januarja 2002, je bil Arkan, takrat nesporni kralj srbskega podzemlja in beograjske kriminalne srenje, v družbi dveh svojih telesnih stražarjev Milenka Mandića - Mande in Dragana Garića v preddverju znanega beograjskega hotela Intercontinental (danes je to hotel Crown Plaza). Trojica je čakala Arkanovo ženo Svetlano Ražnatović - Ceco in njeno sestro Lidijo Ocokoljić, ki sta si ogledovali obleke v butikih.
Okrog petih popoldne sta se pred hotelskim vhodom zaustavila dva avtomobila. Iz opla calibre sta izstopila Dragan Nikolić - Gagi in Milan Đuričić - Miki, iz golfa pa Zoran Nikolič - Pegla in policist Dobroslav Gavrić. Pegla je ostal na dovozu, drugi trije so vstopili v preddverje. Gagi in Miki sta pristopila k Arkanovi družbi, pozdravili so se kot stari znanci, medtem ko se je Gavrić usedel za mizo za Arkanom. Par trenutkov pozneje je izza plašča izvlekel pištolo znamke Zastava CZ 99 in iz nje trikrat ustrelil Arkana v zatilje. V preddverju je zavladala panika, priče govorijo, da se je slišalo še več strelov, a je policija hitro prispela na kraj dogodka. Ne pa tudi reševalno vozilo. Arkana so potem z navadnim avtomobilom prepeljali na urgenco, tam so ga tudi uradno razglasili za mrtvega.
Njegova vdova, zvezda srbske turbofolk glasbe, je pozneje podrobneje opisala ves dogodek. V trenutku, ko je Gavrić izstrelili tri strele v Arkana, je bila Ceca v butiku La France v preddverju hotela. Kmalu je pritekel k njej Arkanov prijatelj Zvonko Mateović in ji rekel, naj mu da pištolo, ker je on porabil že vse strelivo. Ceca mu je dala svojo pištolo znamke Valter in odšla proti separeju, kjer je sedel njen mož.
Videla je, da je telesni stražar Manda že mrtev, Gavrić pa močno krvavi. Hudo ranjenega Arkana so Ceca, njena sestra Lidija, Mateović in še nekdo prijeli in ga odnesli na ploščad pred hotel. Najprej so ga položili v bel policijski džip, a ker ga policist ni smel odpeljati, se je ponudil eden od opazovalcev in ga s svojim beemvejem odpeljal proti bolnišnici. Med potjo je umrl.
Vse od tedaj do danes del srbske javnosti ugiba, kdo je bil naročnik umora, kajti vsi poznavalci razmer v Srbiji so bili že pred 20 leti in so še vedno prepričani, da trojica Dragan Nikolić, Milan Đuričić in Dobroslav Gavrić ni ukrepala na svojo pest, bili so, zlasti Gavrić, nič drugega kot plačani morilci. Trojici so seveda sodili in jih obsodili na 30 let zaporne kazni. V zaporu Zabela v Požarevcu zdaj sedi samo še Nikolić, kajti Đurićić in Gavrić sta na dan izreka sodbe za umor Arkana zbežala iz Srbije v Južno Afriko.
Lani je bil Đuričić ubit v Johannesburgu v spopadu tamkajšnjih kriminalnih tolp, Arkanov morilec Gavrić pa je še vedno na jugu Afrike, kjer je kmalu po prihodu zaprosil za politični azil. Srbija je zahtevala Gavrićevo izročitev, a oblastem v Pretorii se z odgovorom na prošnjo Beograda nikamor ne mudi. Prav ta prošnja za azil in navedbe v njej so mnoge poznavalce dogajanja v srbskem kriminalnem podzemlju napeljale na to, da naj bi bil pravi naročnik Arkanove likvidacije nekdanji srbski predsednik Slobodan Milošević.
Nekdanji srbski udbaš in obveščevalec Božidar Spasić pravi, da Južnoafričani srbske vloge za Gavrićevo izročitev dolgo niso obravnavali zaradi vpliva Britancev, ki so njegovo pričevanje izrabljali tudi za sestavo obtožnice proti Slobodanu Miloševiću pred Mednarodnim kazenskim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji (ICTY).
Gavrić je namreč na južnoafriških sodiščih, ki so obravnavala srbsko zahtevo za izročitev, zatrjeval, da je Milošević med vojno, zlasti na Hrvaškem leta 1991 in leto dni pozneje v Bosni in Hercegovini, izrabljal Arkana in njegovo paravojaško skupino za etnično čiščenje in ustrahovanje nesrbskega prebivalstva. Pravi, da je Milošević vedel, da Arkanova tolpa ni bila nič drugega kot skupina kriminalcev in najgorečnejših delij (navijačev beograjskega nogometnega kluba Crvena zvezda), ki so vojno izrabili zgolj za kuliso, da so lahko ropali in posiljevali.
Te Gavrićeve trditve niso povsem iz trte izvite, pravijo nekateri poznavalci srbske politike na prelomu tisočletja. ICTY je konec 90. let res začel sestavljati obtožnico zoper Željka Ražnatovića - Arkana zaradi zločinov, ki so jih storili njegovi tigri. Priče, ki so nastopale tudi na sojenjih obtoženim za vojne zločine na mednarodnem sodišču v Haagu, so navajale vrsto zločinov, ki so jih storili Arkanovi tigri. V vasi Tenja blizu Vukovarja so že julija 1991 sodelovali pri uboju najmanj 29 ljudi, skoraj 3000 prebivalcev nesrbskega rodu pa so pregnali.
Kmalu zatem naj bi poveljnik posebne protiteroristične enote srbske policije Radovan Stojičić - Badža z vednostjo Slobodana Miloševića Arkanu in njegovi gardi dovolil, da so začeli uporabljati staro oporišče hrvaške teritorialne obrambe v Erdutu za svojo bazo, kjer so začenjali svoje roparsko-morilske pohode.
Arkanovi tigri so najbolj divjali leta 1992, ko so v Bijeljini na severovzhodu Bosne terorizirali in ubijali nesrbsko prebivalstvo, več deset trupel so pustili v Zvorniku, Brčkem in v še nekaterih drugih krajih vzhodne Bosne.
Konec leta 1992 se je Arkan sprl s poveljnikom vojske bosanskih Srbov Ratkom Mladićem in tigri so takrat zapustili Bosno.
Arkan je spet prišel v Bosno septembra 1995, ko je njegova enota prišla do Sanskega Mosta, kjer so se nad 12 Bošnjaki izživljali v kleti tamkajšnjega hotela in jih potem gnali do vasi Trnovo. Pot je preživel le eden iz dvanajsterice. Ker je bil Arkan neposredno udeležen pri tem zločinu, je bila za to dejanje proti njemu vložena obtožnica pred haaškim tribunalom. Vsega skupaj naj bi arkanovci v pohodu na Sanski Most ubili 65 ljudi.
Prav zaradi te obtožnice naj bi, kot zatrjujejo nekateri srbski mediji in poznavalci, Slobodan Milošević organiziral uboj Arkana. Ker je slutil, da utegne končati v Haagu, kar se je res zgodilo, se je ustrašil, da bi lahko bil Arkan preveč obremenilna priča in dovolj jasen dokaz povezanosti srbske oziroma takratne jugoslovanske politike z vojnami na Hrvaškem in Bosni in Hercegovini.
Čeprav je Arkan svojo Srbsko prostovoljno gardo razpustil leta 1996, so nekateri njeni člani leta 1999 sodelovali kot prostovoljci v policijsko-vojaški akciji Srbije na Kosovu. Skratka, Arkan, ki je že leta 1993 ustanovil Stranko srbske enotnosti in je v 90. letih dejansko obvladoval srbsko kriminalno podzemlje, je bil tako močan, da se ga je Milošević enostavno zbal. Morda je zato naročil njegov umor.
Zadnji posnetek Željka Ražnjatovića - Arkana v družbi telesnih čuvajev v beograjskem hotelu Intercontinental. FOTO: FACEBOOK
Pred 20 leti, bilo je sredi januarja 2002, je bil Arkan, takrat nesporni kralj srbskega podzemlja in beograjske kriminalne srenje, v družbi dveh svojih telesnih stražarjev Milenka Mandića - Mande in Dragana Garića v preddverju znanega beograjskega hotela Intercontinental (danes je to hotel Crown Plaza). Trojica je čakala Arkanovo ženo Svetlano Ražnatović - Ceco in njeno sestro Lidijo Ocokoljić, ki sta si ogledovali obleke v butikih.
Trije streli v zatilje
Okrog petih popoldne sta se pred hotelskim vhodom zaustavila dva avtomobila. Iz opla calibre sta izstopila Dragan Nikolić - Gagi in Milan Đuričić - Miki, iz golfa pa Zoran Nikolič - Pegla in policist Dobroslav Gavrić. Pegla je ostal na dovozu, drugi trije so vstopili v preddverje. Gagi in Miki sta pristopila k Arkanovi družbi, pozdravili so se kot stari znanci, medtem ko se je Gavrić usedel za mizo za Arkanom. Par trenutkov pozneje je izza plašča izvlekel pištolo znamke Zastava CZ 99 in iz nje trikrat ustrelil Arkana v zatilje. V preddverju je zavladala panika, priče govorijo, da se je slišalo še več strelov, a je policija hitro prispela na kraj dogodka. Ne pa tudi reševalno vozilo. Arkana so potem z navadnim avtomobilom prepeljali na urgenco, tam so ga tudi uradno razglasili za mrtvega.
Njegova vdova, zvezda srbske turbofolk glasbe, je pozneje podrobneje opisala ves dogodek. V trenutku, ko je Gavrić izstrelili tri strele v Arkana, je bila Ceca v butiku La France v preddverju hotela. Kmalu je pritekel k njej Arkanov prijatelj Zvonko Mateović in ji rekel, naj mu da pištolo, ker je on porabil že vse strelivo. Ceca mu je dala svojo pištolo znamke Valter in odšla proti separeju, kjer je sedel njen mož.
Po streljanju v hotelu Intercontinental v Beogradu januarja 2000 FOTO: WIKIPEDIA
Videla je, da je telesni stražar Manda že mrtev, Gavrić pa močno krvavi. Hudo ranjenega Arkana so Ceca, njena sestra Lidija, Mateović in še nekdo prijeli in ga odnesli na ploščad pred hotel. Najprej so ga položili v bel policijski džip, a ker ga policist ni smel odpeljati, se je ponudil eden od opazovalcev in ga s svojim beemvejem odpeljal proti bolnišnici. Med potjo je umrl.
Beg v Afriko
Vse od tedaj do danes del srbske javnosti ugiba, kdo je bil naročnik umora, kajti vsi poznavalci razmer v Srbiji so bili že pred 20 leti in so še vedno prepričani, da trojica Dragan Nikolić, Milan Đuričić in Dobroslav Gavrić ni ukrepala na svojo pest, bili so, zlasti Gavrić, nič drugega kot plačani morilci. Trojici so seveda sodili in jih obsodili na 30 let zaporne kazni. V zaporu Zabela v Požarevcu zdaj sedi samo še Nikolić, kajti Đurićić in Gavrić sta na dan izreka sodbe za umor Arkana zbežala iz Srbije v Južno Afriko.
Arkanovci so pohodu na Sanski Most ubili 65 ljudi.
Lani je bil Đuričić ubit v Johannesburgu v spopadu tamkajšnjih kriminalnih tolp, Arkanov morilec Gavrić pa je še vedno na jugu Afrike, kjer je kmalu po prihodu zaprosil za politični azil. Srbija je zahtevala Gavrićevo izročitev, a oblastem v Pretorii se z odgovorom na prošnjo Beograda nikamor ne mudi. Prav ta prošnja za azil in navedbe v njej so mnoge poznavalce dogajanja v srbskem kriminalnem podzemlju napeljale na to, da naj bi bil pravi naročnik Arkanove likvidacije nekdanji srbski predsednik Slobodan Milošević.
Nekdanji srbski udbaš in obveščevalec Božidar Spasić pravi, da Južnoafričani srbske vloge za Gavrićevo izročitev dolgo niso obravnavali zaradi vpliva Britancev, ki so njegovo pričevanje izrabljali tudi za sestavo obtožnice proti Slobodanu Miloševiću pred Mednarodnim kazenskim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji (ICTY).
V vasi blizu Vukovarja so že julija 1991 sodelovali pri uboju najmanj 29 ljudi.
Gavrić je namreč na južnoafriških sodiščih, ki so obravnavala srbsko zahtevo za izročitev, zatrjeval, da je Milošević med vojno, zlasti na Hrvaškem leta 1991 in leto dni pozneje v Bosni in Hercegovini, izrabljal Arkana in njegovo paravojaško skupino za etnično čiščenje in ustrahovanje nesrbskega prebivalstva. Pravi, da je Milošević vedel, da Arkanova tolpa ni bila nič drugega kot skupina kriminalcev in najgorečnejših delij (navijačev beograjskega nogometnega kluba Crvena zvezda), ki so vojno izrabili zgolj za kuliso, da so lahko ropali in posiljevali.
Zločini
Te Gavrićeve trditve niso povsem iz trte izvite, pravijo nekateri poznavalci srbske politike na prelomu tisočletja. ICTY je konec 90. let res začel sestavljati obtožnico zoper Željka Ražnatovića - Arkana zaradi zločinov, ki so jih storili njegovi tigri. Priče, ki so nastopale tudi na sojenjih obtoženim za vojne zločine na mednarodnem sodišču v Haagu, so navajale vrsto zločinov, ki so jih storili Arkanovi tigri. V vasi Tenja blizu Vukovarja so že julija 1991 sodelovali pri uboju najmanj 29 ljudi, skoraj 3000 prebivalcev nesrbskega rodu pa so pregnali.
Kmalu zatem naj bi poveljnik posebne protiteroristične enote srbske policije Radovan Stojičić - Badža z vednostjo Slobodana Miloševića Arkanu in njegovi gardi dovolil, da so začeli uporabljati staro oporišče hrvaške teritorialne obrambe v Erdutu za svojo bazo, kjer so začenjali svoje roparsko-morilske pohode.
Napadalci Dragan Nikolić, Milan Đuričić in Dobroslav Gavrić niso ukrepali na svojo roko.
Arkanovi tigri so najbolj divjali leta 1992, ko so v Bijeljini na severovzhodu Bosne terorizirali in ubijali nesrbsko prebivalstvo, več deset trupel so pustili v Zvorniku, Brčkem in v še nekaterih drugih krajih vzhodne Bosne.
Konec leta 1992 se je Arkan sprl s poveljnikom vojske bosanskih Srbov Ratkom Mladićem in tigri so takrat zapustili Bosno.
Arkan je spet prišel v Bosno septembra 1995, ko je njegova enota prišla do Sanskega Mosta, kjer so se nad 12 Bošnjaki izživljali v kleti tamkajšnjega hotela in jih potem gnali do vasi Trnovo. Pot je preživel le eden iz dvanajsterice. Ker je bil Arkan neposredno udeležen pri tem zločinu, je bila za to dejanje proti njemu vložena obtožnica pred haaškim tribunalom. Vsega skupaj naj bi arkanovci v pohodu na Sanski Most ubili 65 ljudi.
Prav zaradi te obtožnice naj bi, kot zatrjujejo nekateri srbski mediji in poznavalci, Slobodan Milošević organiziral uboj Arkana. Ker je slutil, da utegne končati v Haagu, kar se je res zgodilo, se je ustrašil, da bi lahko bil Arkan preveč obremenilna priča in dovolj jasen dokaz povezanosti srbske oziroma takratne jugoslovanske politike z vojnami na Hrvaškem in Bosni in Hercegovini.
Kdo je Arkan?Željko Ražnatović - Arkan se je rodil leta 1952 v Brežicah v Sloveniji, oče je bil častnik vojaškega letalstva jugoslovanske armade. Večji del otroštva je preživel v Zagrebu, Pančevu in Beogradu. Ko je bil star 12 let, so se starši ločili, Arkan pa je zašel na kriminalna pota. Po državah zahodne Evrope je s svojo druščino vlamljal, ropal banke, v Belgiji so ga iskali zaradi poskusa umora. Na Nizozemskem je bil kar trikrat zaprt, leta 1979 je bil celo obsojen na sedem let zapora, a mu je leta 1981, ko so mu sodelavci dostavili pištolo v zapor, uspelo pobegniti. Nekateri srbski novinarji namigujejo, da je bil takrat v neposredni povezavi z Udbo. V Jugoslavijo se je vrnil leta 1983 in sčasoma postal vodja Delij, radikalnih navijačev Crvene zvezde. Leta 1990 naj bi mu srbska Služba državne varnosti predlagala, naj gre na Hrvaško in tam oblikuje skupine, ki bi delovale proti novi hrvaški oblasti. Konec oktobra 1990 so ga hrvaški policisti aretirali zaradi tihotapljenja orožja, ki so ga našli v njegovem avtu. Obsojen je bil na pet let zapora, a so ga Hrvati kmalu izpustili, kar naj bi bil dovolj močan dokaz, da je bil Arkan za SDV dokaj pomemben agent, saj naj bi se za njegovo prostost dogovorili srbska in hrvaška varnostna služba. Kmalu nato je ustanovil Srbsko prostovoljno gardo.
Čeprav je Arkan svojo Srbsko prostovoljno gardo razpustil leta 1996, so nekateri njeni člani leta 1999 sodelovali kot prostovoljci v policijsko-vojaški akciji Srbije na Kosovu. Skratka, Arkan, ki je že leta 1993 ustanovil Stranko srbske enotnosti in je v 90. letih dejansko obvladoval srbsko kriminalno podzemlje, je bil tako močan, da se ga je Milošević enostavno zbal. Morda je zato naročil njegov umor.
