SEKS IN KOKAIN
Slovenca imela javno hišo, na svingerske zabave hodila v Zagreb
Na svingerskih orgijah ni manjkalo kokaina, pišeta avtorja knjige o kokainu na Hrvaškem.
Odpri galerijo
Knjiga Hrvaška v kokainski ruleti smrti avtorjev Vilima Cvoka in Hajrudina Merdanovića, katere izseke objavlja portal 24sata.hr, razkriva, kako in kdo preprodaja kokain pri naših južnih sosedih, kako so 'mule' preživljale pekel južnoameriškega zapora in kako so zaradi kokaina padale glave. Ne gre pa brez Slovencev ...
Vir je za avtorja razkril, da so v vsakem predelu Zagreba najmanj trije ali štirje preprodajalci, da pa je kakovost kokaina v zadnjih letih padla in je veliko slabša kot je bila v 90. letih prejšnjega stoletja. Sogovornik, ki je tedaj porabil tudi po več gramov kokaina na večer, je povedal še, da se je gram te droge prodajal po 150 nemških mark, če je bila kakovost slabša, pa po 120 nemških mark (povprečna plača leta 1997 je bila na Hrvaškem okoli 660 nemških mark).
»Sredi 90. let je bilo v Zagrebu in okolici sedem ali osem klasičnih javnih hiš. V njih so morali imeti kokain zaradi gostov. Prihajali so policijski inšpektorji, specialci, vojaški poveljniki, ki so v javnih hišah med drugim tudi jemali kokain skupaj z zvodniki, preprodajalci, kriminalci … Zakonca iz Slovenije, svingerja, ki sta imela v 'deželi' javno hišo in v njej prirejala svingerske zabave, sta se pojavljala na zabavah v Zagrebu. V enem letu sta bila na skoraj vseh zabavah v nočnih klubih po mestu. Ženska je s seboj kasneje vodila prijateljice, pridružila so se jim tudi nekatera naša dekleta. To so bile zabave s kokainom, šampanjcem in drugim alkoholom … Trajale so po devet, deset ur. Kakor se je ta par nenadoma pojavil v Zagrebu, tako je nenadoma tudi izginil.«
Vir je za avtorja razkril, da so v vsakem predelu Zagreba najmanj trije ali štirje preprodajalci, da pa je kakovost kokaina v zadnjih letih padla in je veliko slabša kot je bila v 90. letih prejšnjega stoletja. Sogovornik, ki je tedaj porabil tudi po več gramov kokaina na večer, je povedal še, da se je gram te droge prodajal po 150 nemških mark, če je bila kakovost slabša, pa po 120 nemških mark (povprečna plača leta 1997 je bila na Hrvaškem okoli 660 nemških mark).
Policisti in kriminalci skupaj
Tudi med vojno na Hrvaškem, posebej pa še po njej, so bile droge povsod. Ni bilo kavarne ali poznane diskoteke, katere lastnik ne bi po zaprtju za najboljše goste dal na mizo črtico kokaina ali dve, da bi jih nagradil, na zabavah s seksom pa so bili lastniki lokalov, podjetniki, prevaranti, obtoženci za gospodarski kriminal, pevci in nogometaši, vendar nikoli znanih košarkarjev, rokometašev ali tenisačev.
»Sredi 90. let je bilo v Zagrebu in okolici sedem ali osem klasičnih javnih hiš. V njih so morali imeti kokain zaradi gostov. Prihajali so policijski inšpektorji, specialci, vojaški poveljniki, ki so v javnih hišah med drugim tudi jemali kokain skupaj z zvodniki, preprodajalci, kriminalci … Zakonca iz Slovenije, svingerja, ki sta imela v 'deželi' javno hišo in v njej prirejala svingerske zabave, sta se pojavljala na zabavah v Zagrebu. V enem letu sta bila na skoraj vseh zabavah v nočnih klubih po mestu. Ženska je s seboj kasneje vodila prijateljice, pridružila so se jim tudi nekatera naša dekleta. To so bile zabave s kokainom, šampanjcem in drugim alkoholom … Trajale so po devet, deset ur. Kakor se je ta par nenadoma pojavil v Zagrebu, tako je nenadoma tudi izginil.«