Tragedija v Himalaji: alpinistično smučarko vzel Manaslu
Sredi tedna je v alpinistični svet udarila tragična novica: Hilaree Nelson se je smrtno ponesrečila med smuko z Manasluja v Nepalu, potem ko je s partnerjem Jimom Morrisonom uspešno osvojila to 8163 metrov visoko veličastno goro. Po nekaterih podatkih naj bi ji le 15 minut po začetku spusta zdrsnila smučka, tako da je zgrmela v razpoko v ledeniku, druga poročila pa pravijo, da je smuka sprožila plaz, ki je odnesel 49-letno avanturistko.
Zelo zahtevne razmere
Morrison je vseskozi vodil iskalno akcijo, nazadnje je truplo svoje dolgoletne partnerice v sredo zjutraj na višini 6200 metrov našel prav on. Nelsonova je tudi zadnji podvig dokumentirala na instagramu, pred dnevi je tako sledilcem poročala, da so razmere v Himalaji izredno zahtevne, saj sta vzpone ovirala nenehna dež in sneg. Na isti dan se je med baznima taboroma 3 in 4 z Manasluja usul plaz, ki je bil usoden za nepalskega plezalca Anupa Raia, poškodoval pa je še dvanajst drugih. Letos so si sicer 404 plezalci prizadevali osvojiti vrh mogočnega Manasluja, a so bili mnogi pri tem neuspešni.
Kar seveda ni veljalo za nepopustljivo Nelsonovo. Zagrizena alpinistična smučarka, ki si je športno kariero najprej tlakovala kot uspešna košarkarica, bila je celo kapetanka svoje ekipe v rojstnem Seattlu, se je v gorništvo in turno smuko zaljubila med popotovanjem po Evropi. Toda oboževala je skrajnosti, zato se je podajala tja, kamor si s smučkami ni upal še nihče. V bogati karieri se je odpravila na več kot 40 ekspedicij v 16 državah in osvajala najvišje vrhove; leta 2012 je postala prva ženska, ki je v manj kot 24 urah osvojila dva osemtisočaka, Mount Everest in Lotse, s slednjega je šest let pozneje še smučala.
Najprej je bila košarkarica.
Za ekspedicije je prejela tudi denarno podporo National Geographica in številne nagrade, z drznostjo pa je orala ledino za ženske v ekstremnem športu. Kot povedo bližnji, je uspešno usklajevala svoje avanture z družinskim življenjem in k športu navdihovala tudi sinova. Soplezalci jo opisujejo kot vzdržljivostno pošast, ki je bila med vzponi tako rekoč brez konkurence, ni pa skrivala niti svoje nežne in sočutne plati. Iz težav se je reševala s humorjem in optimizmom. Vedno zanesljiva in zbrana je bila rojena vodja tako doma v Telluridu v Koloradu kot tudi med skrajnimi podvigi v gorah, še povedo.
