Tudi tako se da: z obešanjem sojetnikov si je skrajšal zaporno kazen
Leta 1991 je bil Shahjahan Bhuiyan zaradi umora obsojen na 42 let zapora. A čeprav bi se morala kazen danes 74-letnemu Bangladeševcu izteči šele leta 2033, je na svobodo zakorakal minuli konec tedna, kar debelo desetletje prej. Predčasni izpust si je prislužil deloma zaradi vzornega vedenja, deloma pa zaradi tega, zaradi česar je v ječi sploh pristal. V zameno za krajšo zaporno kazen je namreč prevzel vlogo zaporniškega rablja in si z vsakim obešanjem sojetnika kazen skrajšal za dva meseca. »Usmrtil je 26 zapornikov,« je potrdila Tania Zaman, namestnica direktorja zapora v Daki, in dodala, da so bili med na smrt obsojenimi, ki jih je na zadnjo pot pospremil Bhuiyan, razvpiti morilci, vojni zločinci in kolaboranti pri poskusu državnega udara.
Prislužil si je vzdevek Jallad, Rabelj.
Bangladeš, kjer je smrtna kazen dovoljena, je od svoje neodvisnosti leta 1971 usmrtil že skoraj 500 ljudi, še okoli 2000 zapornikov je trenutno obsojenih na smrt. Usmrtitve izvajajo zaporniki, ki so jih iz množice drugih izbrali zaradi specifičnih veščin in jih v zaporu za to nalogo nato izurili. In med njimi se je 2001. znašel Bhuiyan, ko je ječarjem zaupal, da je spreten z vrvjo, kar je v državi, ki izvaja usmrtitve z obešanjem, precej iskana veščina. »Če jih ne bi obesil jaz, bi jih kdo drug. Tudi če z njimi kot zapornik sočustvujem, sem to moral storiti,« svoja dejanja nekoliko opravičuje. Njegova prva naloga je bila leta 2007 usmrtitev množičnega morilca Ershada Sikderja, ki je imel na vesti 24 življenj. »Vseeno je, zaradi katerega zločina je nekdo pristal za zapahi, v njegovih zadnjih trenutkih si ne moreš kaj, da ne bi z njim vsaj nekoliko sočustvoval.«
Med šestindvajseterico njegovih obešencev so bili tudi predstavniki vojske, ki so leta 1975 načrtovali državni udar in izvedli atentat na tedanjega predsednika Bangladeša, očeta trenutne premierke Sheikh Hasina. Usmrtil je več islamističnih voditeljev. Zaradi svoje vloge si je prislužil vzdevek Jallad, Rabelj.
»Dolgo sem bil v zaporu. A oblasti so mi zagotovile udobje. Ni mi bilo slabo.« Zdaj, ko je po treh desetletjih spet na svobodi, se bo vselil k nekdanjemu sojetniku, s katerim sta se spoprijateljila za zidovi zapora.
