POKOPAL GA JE RAK
Umrl je Ivan, serijski morilec mladih avtoštoparjev
Avstralca hrvaških korenin v zaporu pokopal rak. Moril je tudi že njegov pranečak.
Odpri galerijo
SYDNEY – Sedem dosmrtnih zapornih kazni. Tolikšno kazen je avstralsko sodstvo naložilo Ivanu Milatu, ki je s svojo morilsko slo v 90. letih 20. stoletja pretresel svet in se z najmanj sedmimi žrtvami na vesti v zgodovino zapisal kot eden najhujših serijskih morilcev Avstralije. Dosmrtne zaporne kazni ni odslužil, saj je po 23 letih za zapahi umrl, star 74 let, menda zaradi posledic raka na želodcu, ki so ga morilcu brez vesti diagnosticirali maja. »Lahko gnije v peklu. Pokazal ni niti kančka obžalovanja. Njegova kazen je bila, da je do smrti v ječi in je zdaj za zapahi tudi umrl,« se je ob vesti o smrti odzval Anthony Roberts z ministrstva za izvrševanje zapornih kazni v avstralski zvezni državi Novi Južni Wales, kjer je moril krvnik hrvaških korenin.
Žrtve so bili mladi popotniki z nahrbtniki, ki jih je pobral med štopanjem v izteku 80. in začetku 90. let. Žrtev ni izbiral glede na spol ali narodnost, nekatere je spolno napadel, drugih ne. Tudi morilske metode so se razlikovale od primera do primera: eno žrtev je obglavil, drugo ubil z 10 streli, nekatere je zabodel, nekatere razkosal. Vse pa je v plitve grobove zakopal z obrazom navzdol. Preboj v policijski preiskavi se je zgodil, ko je britanskemu popotniku Paulu Onionsu uspelo pobegniti iz Milatovega avtomobila.
Obsodili so ga zaradi umorov treh nemških, dveh britanskih in dveh avstralskih državljanov in državljank, preiskovalci pa sumijo, da je pokončal še najmanj dvakrat toliko žrtev. Milat umorov ni priznal, je pa polnil naslovnice tudi še po tem, ko je leta 1996 pristal za zapahi. Nekoč si je s plastičnim nožičem odrezal mezinec in ga v ovojnici predal zaporniškim uradnikom, leta 2001 je pogoltnil britvice in sponke za papir, še leto pozneje pa del splakovalnega mehanizma straniščne školjke iz svoje celice. Njegov pranečak Matthew Milat je 2010. s sekiro umoril svojega prijatelja in se naslednji dan pobahal: »Saj poznate mene in mojo družino. Pišem se Milat. In veste, kaj počnemo«.
Žrtve so bili mladi popotniki z nahrbtniki, ki jih je pobral med štopanjem v izteku 80. in začetku 90. let. Žrtev ni izbiral glede na spol ali narodnost, nekatere je spolno napadel, drugih ne. Tudi morilske metode so se razlikovale od primera do primera: eno žrtev je obglavil, drugo ubil z 10 streli, nekatere je zabodel, nekatere razkosal. Vse pa je v plitve grobove zakopal z obrazom navzdol. Preboj v policijski preiskavi se je zgodil, ko je britanskemu popotniku Paulu Onionsu uspelo pobegniti iz Milatovega avtomobila.
Obsodili so ga zaradi umorov treh nemških, dveh britanskih in dveh avstralskih državljanov in državljank, preiskovalci pa sumijo, da je pokončal še najmanj dvakrat toliko žrtev. Milat umorov ni priznal, je pa polnil naslovnice tudi še po tem, ko je leta 1996 pristal za zapahi. Nekoč si je s plastičnim nožičem odrezal mezinec in ga v ovojnici predal zaporniškim uradnikom, leta 2001 je pogoltnil britvice in sponke za papir, še leto pozneje pa del splakovalnega mehanizma straniščne školjke iz svoje celice. Njegov pranečak Matthew Milat je 2010. s sekiro umoril svojega prijatelja in se naslednji dan pobahal: »Saj poznate mene in mojo družino. Pišem se Milat. In veste, kaj počnemo«.