Umrl svetovno znani oče partizanskih filmov, prejel je tudi nominacijo za oskarja
V Zagrebu je v torek v 97. letu umrl filmski režiser Veljko Bulajić, so sporočili iz Društva hrvaških filmskih režiserjev. Režiser, ki je bil najbolj znan po vojnih dramah in spektaklih o drugi svetovni vojni, je umrl po kratki bolezni. Njegov najbolj znani film je Bitka na Neretvi, ki je prejel nominacijo za tujejezičnega oskarja.
Bulajić je bil še nedavno zdrav, vendar mu ni uspelo premagati kratke bolezni in je včeraj zvečer umrl v Zagrebu, so za hrvaško tiskovno agencijo Hina pojasnili v društvu.
Bulajić je bil po rodu iz Črne gore, a je večino življenja preživel in delal na Hrvaškem. Najbolj znan je bil po vojnih filmih, ki so mu prinesli svetovno slavo. Med njimi sta bila Kozara (1962) in Bitka na Neretvi (1969).
Nominacija za oskarja
Bitka na Neretvi je med najbolj gledanimi filmi evropske kinematografije v svetovnem merilu, samo na Hrvaškem je film videlo 1,4 milijona gledalcev, prejel pa je tudi 20 prestižnih nagrad na mednarodnih in domačih filmskih festivalih. Leta 1970 je bil nominiran tudi za oskarja.
Epski spektakel je podrobno predstavil znamenito bitko za ranjence, v njem pa so igrali Orson Welles, Yul Brynner, Hardy Krueger, Silva Košćina, Franco Nero, Sergej Bondarčuk, Milena Dravić, Pavle Vuisić, Ljubiša Samardžić, Miha Baloh in drugi.
Film so snemali 18 mesecev in zanj porabili okoli 12 milijonov dolarjev. Produkcijo so podprle Jugoslavija, ZDA, Zvezna republika Nemčija in Italija.
Direktor Jugoslovanske kinoteke Jugoslav Pantelić je ob smrti režiserja za srbsko tiskovno agencijo Tanjug dejal, da je Bulajić s svojimi najbolj znanimi filmi zaznamoval obdobje in postal simbol glavnega toka jugoslovanske kinematografije, po katerem so se ravnali vsi – tako tisti, ki so mu sledili, kot tisti, ki so šli mimo njega.
Snemal tudi pri svojih osemdesetih
Bulajić je kariero začel kot asistent pri filmu U oluji (1952) Vatroslava Mimice, nato pa je režiral šest kratkometražnih dokumentarnih filmov.
Leta 1959 je posnel svoj prvi igrani film Vlak brez voznega reda, za katerega je prejel areno za najboljši film in scenarij na filmskem festivalu v Pulju, uvrstil pa se je tudi v glavni program filmskega festivala v Cannesu. Tudi film Vojna iz leta 1960 je osvojil dve areni, velik uspeh pa je doživel tudi njegov tretji film Vzkipelo mesto iz leta 1961.
Bulajić se je rodil 22. marca 1928 pri Nikšiću v Črni gori. Otroštvo je preživel v Sarajevu, kjer je končal srednjo šolo. Po drugi svetovni vojni je ostal v Zagrebu in se začel zanimati za film. Leta 1959 je diplomiral iz filmske režije v Rimu, kjer je asistiral velikim režiserjem, kot sta Federico Fellini in Vittorio De Sica.
V Društvu hrvaških filmskih režiserjev so spomnili, da je snemal tudi pri svojih osemdesetih, njegov film Bijeg do mora pa je ostal nedokončan.
