VRH SVETA
V devetih dneh deset mrtvih
Gneča na Mount Everestu uhaja izpod nadzora. V coni smrti alpinisti čakajo tudi več kot eno uro.
Odpri galerijo
Mount Everest je preveč oblegan. FOTO: REUTERS
LONDON, KATMANDU – Nekoč je bil Mount Everest nekaj, po čemer so hrepeneli najboljši alpinisti, a le malokomu se je na njegov vrh tudi zares uspelo povzpeti. Danes pa je vrh na 8848 metrih nadmorske višine vedno bolj priljubljena turistična točka, kamor se vijejo trume alpinistov. A Gneča s seboj prinaša smrtonosne posledice.
Obiskovalci, ki se lahko do vrha povzpnejo le po ozkem grebenu, morajo namreč 150 metrov pod najvišjo točko na našem planetu čakati v vrsti, čakanje, da bodo pot lahko nadaljevali, pa lahko traja tudi več kot eno uro, kar je tako visoko nad morjem izjemno nevarno. Območje, kjer se začne gneča, sega približno 150 metrov pod vrh, znano pa je kot cona smrti. Na tej višini namreč že močno primanjkuje kisika, alpinisti pa med čakanjem lahko porabijo večino zalog, ki so jih prinesli s seboj.
O prenatrpanosti Mount Everesta in posledičnih nevarnostih je nedolgo tega opozarjal tudi Britanec Robin Haynes Fisher. Zaradi gneče je enkrat že prestavil vzpon na vrh, češ da bo raje počakal na ugodnejše razmere, a jih ni dočakal. Uspelo mu je sicer priti na vrh osemtisočaka, ko se je vračal, pa je manj kot 200 metrov pod njim omagal in umrl.
»Na vrh vodi ena sama pot, zamude zaradi prenatrpanosti pa so enostavno prevelike in smrtno nevarne. Počakal bom še malo in pot nadaljeval 25., upam da bo takrat že manj gneče. Razen če seveda tudi drugi ne računajo na enako,« je 44-letnik zapisal v eni svojih zadnjih objav na družabnih omrežjih.
Zapis je bil očitno preroški, saj se Britanec, ki se je iz zadnjega tabora, kot je napovedal, podal v soboto, vanj ni več vrnil. Maratonec in triatlonec, ki ga prijatelji opisujejo kot izjemno žilavega in močnega, je tako postal že deseti alpinist, ki je v zadnjih devetih dneh umrl na Mount Everestu.
Mount Everest je preveč oblegan. FOTO: REUTERS
Obiskovalci, ki se lahko do vrha povzpnejo le po ozkem grebenu, morajo namreč 150 metrov pod najvišjo točko na našem planetu čakati v vrsti, čakanje, da bodo pot lahko nadaljevali, pa lahko traja tudi več kot eno uro, kar je tako visoko nad morjem izjemno nevarno. Območje, kjer se začne gneča, sega približno 150 metrov pod vrh, znano pa je kot cona smrti. Na tej višini namreč že močno primanjkuje kisika, alpinisti pa med čakanjem lahko porabijo večino zalog, ki so jih prinesli s seboj.
O prenatrpanosti Mount Everesta in posledičnih nevarnostih je nedolgo tega opozarjal tudi Britanec Robin Haynes Fisher. Zaradi gneče je enkrat že prestavil vzpon na vrh, češ da bo raje počakal na ugodnejše razmere, a jih ni dočakal. Uspelo mu je sicer priti na vrh osemtisočaka, ko se je vračal, pa je manj kot 200 metrov pod njim omagal in umrl.
Uspelo mu je priti na vrh osemtisočaka, ko se je vračal, pa je omagal in umrl.
»Na vrh vodi ena sama pot, zamude zaradi prenatrpanosti pa so enostavno prevelike in smrtno nevarne. Počakal bom še malo in pot nadaljeval 25., upam da bo takrat že manj gneče. Razen če seveda tudi drugi ne računajo na enako,« je 44-letnik zapisal v eni svojih zadnjih objav na družabnih omrežjih.
Zapis je bil očitno preroški, saj se Britanec, ki se je iz zadnjega tabora, kot je napovedal, podal v soboto, vanj ni več vrnil. Maratonec in triatlonec, ki ga prijatelji opisujejo kot izjemno žilavega in močnega, je tako postal že deseti alpinist, ki je v zadnjih devetih dneh umrl na Mount Everestu.
