TRAGEDIJA
Zaradi prehlada pozabil, da je njegova hči umrla
Ugrabitelj je zakoncema ubil petletno hčerko.
Odpri galerijo
MACHYLNETTH – Zakoncema Carol in Paulu Jonesu iz Walesa se je pred šestimi leti podrl svet, njuno petletno hčerko April je tedaj tako rekoč izpred domačega praga ugrabil Mark Bridger, policija pa je pozneje v ognjišču njegove podeželske koče našla le njene zoglenele ostanke.
A namesto da bi bilo gorja za zakonca konec, ju je pred letom in pol udarilo novo prekletstvo, Paul je obležal s povsem običajnim prehladom, ki pa se je stopnjeval do vnetja možganske ovojnice in posledično trajne okvare možganov, zaradi česar je pozabil praktično vse, kar se mu je dogodilo v minulem desetletju. »Zakaj me April ne obišče?« je z bolnišnične postelje vprašal ženo, da se je znova zlomila na tisoče koščkov. Podoživeti je morala strahotno izgubo hčere in ljubemu, ki ji je bil do bolezni v oporo, razkriti, da njune punčke že leta ni več. »Izguba otroka je najhujše, kar lahko doleti starše. Paul je moral skozi to dvakrat,« pripoveduje Carol, ki ne ve, koliko gorja lahko njena družina še prenese.
Sprva je bil le prehlad, a namesto da bi se izboljševal, se je slabšal, dokler ni Paul izgubil zavesti. Zdravniki so potrebovali še dva tedna, da so ugotovili vnetje možganske ovojnice, to pa ga je oropalo spomina. Kajti čeprav mu je žena poskušala pomagati in s kazanjem albumov vrniti spomin, je morda prepoznal le ljudi, ki so mu bili blizu, kaj več od tega pa ne. »Morala sem mu povedati, da so April ugrabili in ubili. Zlomil se je. Zase sem zadržala grozljive podrobnosti njene smrti. Bilo je dovolj, da je to doživel enkrat. Nisem vedela, kaj bi si lahko naredil, če bi vnovič izvedel za vse grozote, kako so nama jo odvzeli.«
S fotografij je prepoznal obraze svojih treh otrok, a pozabil, da mu je najmlajšo pred leti ubil ugrabitelj.
A namesto da bi bilo gorja za zakonca konec, ju je pred letom in pol udarilo novo prekletstvo, Paul je obležal s povsem običajnim prehladom, ki pa se je stopnjeval do vnetja možganske ovojnice in posledično trajne okvare možganov, zaradi česar je pozabil praktično vse, kar se mu je dogodilo v minulem desetletju. »Zakaj me April ne obišče?« je z bolnišnične postelje vprašal ženo, da se je znova zlomila na tisoče koščkov. Podoživeti je morala strahotno izgubo hčere in ljubemu, ki ji je bil do bolezni v oporo, razkriti, da njune punčke že leta ni več. »Izguba otroka je najhujše, kar lahko doleti starše. Paul je moral skozi to dvakrat,« pripoveduje Carol, ki ne ve, koliko gorja lahko njena družina še prenese.
Sprva je bil le prehlad, a namesto da bi se izboljševal, se je slabšal, dokler ni Paul izgubil zavesti. Zdravniki so potrebovali še dva tedna, da so ugotovili vnetje možganske ovojnice, to pa ga je oropalo spomina. Kajti čeprav mu je žena poskušala pomagati in s kazanjem albumov vrniti spomin, je morda prepoznal le ljudi, ki so mu bili blizu, kaj več od tega pa ne. »Morala sem mu povedati, da so April ugrabili in ubili. Zlomil se je. Zase sem zadržala grozljive podrobnosti njene smrti. Bilo je dovolj, da je to doživel enkrat. Nisem vedela, kaj bi si lahko naredil, če bi vnovič izvedel za vse grozote, kako so nama jo odvzeli.«