100 let življenja, 60 let kampa

V Dolenji vasi v preboldski občini že več kot 60 let deluje turistični kamp Dolina. Gre za najstarejši zasebni turistični kamp v Sloveniji in najbrž tudi v nekdanji Jugoslaviji. Zaslugo za to imata že dolgo pokojni Ivo Vozlič in njegova žena Marta, ki je tudi najstarejša občanka občine Prebold. V torek, 27. septembra, je namreč dopolnila 100 let. Njeno stoletje je močno zaznamovalo življenje s turizmom. Bila je tudi v partizanih in nato zaprta v celjskem Starem piskru – v času, ko so okupatorji odpeljali iz zaporov 100 talcev in jih 99 obesili na jablane ob cesti pri Frankolovem, enega pa ustrelili, ko je poskusil zbežati.

Čila stoletnica je na tekočem z dogodki doma in po svetu.

Po grozotah druge svetovne vojne se je Marta posvetila skrbi za družino, od leta 1961 pa vse do danes pa tudi turistom, med katerimi je veliko takšnih, ki se vračajo leto za letom in so postali kar družinski prijatelji. Lansko 60-letnico kampa so veselo praznovali s stalnimi gosti in prijatelji iz Nizozemske. Letos, ko je Marta praznovala 100 let, sta dva nizozemska para, ki sta bila tu na dopustu že ves avgust, še enkrat prišla v Slovenijo, da sta ji lahko osebno čestitala za visoki jubilej. Obiski sorodnikov, znancev, prijateljev in sosedov so se kar vrstili, oglasili so se tudi predstavniki občine z županom Vinkom Debelakom na čelu​, pa predstavniki Društva upokojencev Prebold, Rdečega križa Prebold in KO ZB za vrednote NOB Prebold.

Stoletnica Marta Vozlič se je rodila mami Valčki in očetu Edvardu Valetu v Laškem, kjer sta imela trgovino. Njena teta je imela hotel. »Osnovno šolo sem najprej obiskovala v Laškem, nato v Šoštanju, kamor smo se preselili, končala pa pri teti v Laškem, kjer sem se izučila v gostinskem poklicu in tam delala osem let, vse do odhoda v partizane sredi leta 1944. Dobila sem namig, da me lahko Nemci aretirajo, zato sem zapustila teto in odšla v gozd. Malo prej, 18. maja 1944, sem se poročila z Ivom Vozličem, ki je že bil v partizanih, tako da sva skupaj prestala tudi veliko hajko pod Mrzlico (13. 10. 1944, o. p.), v kateri je bilo ubitih šest borcev, spomenik umrlim stoji pod Likovičevo kmetijo v Matkah,« nam je pripovedovala Marta. Po hajki sta se z možem zatekla na kmetijo nad Vranskim, kjer je bilo veliko otrok. Potem ko sta iz bojazni, da bi se zaradi njiju okupator znesel nad družino, zapustila domačijo, so ju Nemci zajeli in odpeljali v celjski Stari pisker, kjer sta bila zaprta do konca vojne.

Slavljenka Marta s sinovoma Tomažem in Zdenkom Fotografije: Darko Naraglav

Po vojni sta mlada zakonca nekaj mesecev še živela v Laškem, nato pa sta se preselila v Dolenjo vas, v stanovanje Tekstilne tovarne Prebold, v Havze, kot rečejo še danes temu kompleksu stanovanj, zgrajenih nekaj let pred drugo vojno. Tam je z materjo živel tudi pesnik in pisatelj Ervin Fritz, ki ga je Marta enkrat pošteno oštela, ker bi lahko padel z balkona. Blizu Havz sta živeli tudi moževa mama in teta, ki je bila lastnica zemljišča, kjer je poleg dveh njihovih stanovanjskih hiš že 60 let turistični kamp.

«Mož se je zaposlil v Tekstilni tovarni, jaz pa sem gospodinjila ter skrbela za družino. Najprej se je leta 1946 rodil Zdenko, dve leti pozneje še Tomaž. Čez nekaj let sva z možem na tetinem zemljišču začela graditi hišo in se vselila po treh letih. Ker sta bila otroka že dovolj velika, sva se odločila, da dodaten denar zasluživa z oddajanjem prenočišč, ki jih v Preboldu ni bilo, potrebe pa so bile, saj je v tovarno prihajalo več strokovnjakov. To je bil začetek najinega turističnega delovanja, ki sem ga nadaljevala po moževi smrti pred 28 leti. Tedaj je vodenje kampa prevzel sin Tomaž z družino. Posodobil je infrastrukturo, jaz pa sem pomagala, kolikor je bilo treba. Zdaj pa že vrsto let to nadaljuje moja vnukinja Petra z možem Primožem Lesjakom, seveda pa z veseljem vsi pomagajo,« s ponosom razlaga sogovornica, ki bi ji težko prisodili 100 let, saj je še vedno nadvse vitalna. Vsak dan, če le ni preveč slabo vreme, se poda na sprehod, rada rešuje križanke, bere, gleda televizijo, tako da je na tekočem z dogodki doma in po svetu.

Pod kozolcem

Marta Vozlič je pri svojih 100 letih nekaj posebnega med starostniki, tako kot je v slovenskem prostoru poseben kamp Dolina. Obiskujejo ga turisti z vsega sveta. »V prvi vrsti Holandci pa Nemci, Francozi, Avstrijci … Tudi gostje iz Avstralije, Amerike, z Nove Zelandije in iz Afrike,« sta naštevala Marta in Tomaž, ki nam je razkazal recepcijo pod kozolcem, kjer je tudi manjši gostinski lokal. Turistična zveza Slovenija jim je podelila priznanje za najbolje urejen kamp v kategoriji malih kampov, destinacijo so v svoje vodnike uvrstile številne turistične organizacije. Ob vseh priznanjih in uspehih pa je Marta najbolj ponosna na sinova Tomaža in Zdenka, na vnuka Primoža in vnukinjo Petro ter njenega moža Primoža, kot tudi na pravnuke in pravnukinje Saro, Laro, Tjašo in Žana, ki ji lepšajo jesen življenja.

Gostje se zaradi miru, gostoljubja in urejenosti radi vračajo v Dolenjo vas.