Anafilaksija je resna, življenje ogrožajoča sistemska preobčutljivostna reakcija, ki se razvije v nekaj minutah po stiku z alergenom. Pri njej so prizadeti dihala, srčno-žilni sistem, koža in sluznice. Na Kliniki Golnik vsako leto obravnavajo okoli 200 pacientov z najhujšimi oblikami alergije, v Sloveniji pa zaradi anafilaksije umrejo do trije ljudje na leto.

Ležeči položaj

Evropska akademija za alergologijo in klinično imunologijo je 21. november razglasila za svetovni dan anafilaksije, letošnji je prvi. Cilj pobude je izboljšati razumevanje vzrokov in simptomov te smrtno nevarne alergijske reakcije ter spodbuditi pravilne ukrepe za njeno preprečevanje, zdravljenje in podporo. »Pri anafilaksiji je ključna hitra aplikacija adrenalina, ki pomaga preprečiti napredovanje simptomov, kot so dihalna stiska, nenadno znižanje krvnega tlaka in odpoved srca. Vsaka zamujena minuta poveča tveganje, da se stanje poslabša, kar je lahko tudi smrtno nevarno,« opozarja asist. Mark Kačar, dr. med., spec. alergologije in klinične imunologije na Kliniki Golnik. V večini primerov gre za alergijo na pike žuželk, zdravila ali hrano. Prvi znaki, kot so srbež kože (pogosto srbijo dlani, podplati in predel za ušesi), koprivnica, pordevanje kože, kihanje ali otekanje obraza, se pojavijo zelo hitro in lahko hitro napredujejo z občutkom cmoka v grlu, težko sapo, znižanim krvnim tlakom, vrtoglavico in kolapsom. Pridružijo se lahko tudi krči v trebuhu, bruhanje in driska.

»Pacienti z boleznimi mastocitov so še posebno ranljivi za težji potek anafilaktične reakcije, lahko tudi brez očitnega sprožilca. Poleg njih so bolj ogroženi tudi mlajši pacienti z astmo in pacienti s srčno-žilnimi obolenji. Te bolezni povečujejo tveganje za resnejši potek anafilaksije in slabši izid,« nadaljuje Tea Močnik, mag. zdr. neg., dipl. med. sestra s specialnimi znanji s področja alergologije in klinične imunologije. »Najpogostejša vzroka za smrtni izid pri anafilaksiji sta kombinacija pridruženih bolezni in neustrezno ukrepanje oziroma zamude pri zdravljenju. Adrenalin, ki je zdravilo za obvladovanje anafilaksije, deluje na več ravneh: zavira degranulacijo mastocitov, stabilizira srčno-žilni sistem, sprošča gladke mišice in razširi dihalne poti. Poleg pravočasnega zdravljenja anafilaksije z adrenalinom je pomembno obolelega namestiti v ležeči položaj, saj dviganje ali spodbujanje k hoji lahko kljub zdravljenju z adrenalinom povzroči nenadno poslabšanje stanja.«

Takojšnja injekcija

Pri pacientih, ki so že doživeli anafilaktično reakcijo, je izogibanje znanim alergenom ključno, poleg tega je priporočljivo redno obnavljanje znanja o prepoznavanju simptomov in ukrepanju ob anafilaksiji. Najpomembnejši ukrep pa je takojšnja injekcija adrenalina v stegensko mišico, ki ga pacienti z znano hudo alergijo običajno nosijo s seboj v obliki samoinjektorja. Vendar pa zgolj predpisovanje samoinjektorja ni dovolj. »Velikokrat se namreč zgodi, da pacienti ne uporabijo samoinjektorja adrenalina kljub njegovi razpoložljivosti, in sicer zaradi pomanjkanja ustreznega znanja o pravilni uporabi, nezadostne usposobljenosti, strahu pred morebitnimi stranskimi učinki zdravila in drugih psiholoških dejavnikov, ki vplivajo na odločitev o aplikaciji zdravila,« opozarja Močnikova in poudarja, da je izobraževanje bolnikov in njihovih svojcev temeljni del preprečevanja anafilaksije, ki lahko učinkovito zmanjša tveganje hudih reakcij.

»Prvi korak je usmerjen predvsem v izogibanje znanim alergenom, ki je najvarnejša strategija za preprečevanje anafilaksije. S pomočjo individualnih posvetov paciente učimo, kako prepoznati potencialne vire alergenov v vsakodnevnem življenju, na primer v prehrani oziroma na splošno v okolju. V primerih, ko se alergenom ni mogoče povsem izogniti, izobraževanje vključuje tudi prepoznavanje simptomov anafilaksije. Ker je naključna izpostavljenost alergenom vedno mogoča, pozornost namenjamo poučevanju pacientov o pravilni uporabi samoinjektorja adrenalina, pri čemer izvajamo praktično usposabljanje s pomočjo vadbenih pripomočkov.«

Ker je naključna izpostavljenost alergenom vedno mogoča, na Kliniki Golnik paciente podučujejo o pravilni uporabi samoinjektorja adrenalina. FOTO: Klinika Golnik

Adrenalin je nujno treba aplicirati v mišico takoj, že ob prvem sumu na anafilaksijo, tudi če nismo popolnoma prepričani! »Zamuda z zdravljenjem lahko namreč povzroči hitro poslabšanje. Ena najpogostejših napak je omahovanje pred uporabo adrenalinskega samoinjektorja. Ljudje pogosto čakajo, saj niso prepričani, da gre za anafilaksijo, ali se bojijo, da se bodo odzvali prehitro. Aplikacija adrenalina v zunanjo stegensko mišico je varna, hkrati pa omogoča hitro absorpcijo zdravila v krvni obtok. Antihistaminiki in glukokortikoidi, ki so običajno vključeni v set za samopomoč, lahko pomagajo pri lajšanju kožnih manifestacij in preprečevanju bifaznih reakcij, vendar niso učinkoviti pri obvladovanju življenjsko ogrožajočih simptomov anafilaksije. Za obvladovanje anafilaksije je zato nujna takojšnja aplikacija adrenalina!« še poudari sogovornica.

Ogroženi čebelarji

Asist. Kačar dodaja, da se lahko anafilaksija prvič pojavi v katerem koli življenjskem obdobju: »Iz kliničnih izkušenj vemo, da so zanjo najbolj ogroženi adolescenti, in sicer ko prvič naročajo hrano v odsotnosti staršev, zaradi namernega tveganega vedenja, in starejši zaradi pridruženih bolezni, ki zmanjšujejo kardiorespiratorno rezervo. Adrenalin praviloma predpišemo posameznikom, ki so že utrpeli anafilaksijo, ali tistim, pri katerih potrdimo visokorizično alergijo – bodisi zaradi alergena, pacientovih okoliščin (na primer delo v odročnih krajih z dolgimi pristopnimi časi za reševalna vozila) ali pridruženih bolezni, zlasti pri astmi ali krvni mastocitozi, kjer je tveganje za smrtonosno anafilaksijo veliko večje. Ravno ti posamezniki so edini, ki jim predpišemo adrenalinski samoinjektor, tudi če nimajo osebne anamneze alergije.«

Na Kliniki Golnik vsako leto obravnavajo okoli 200 pacientov z najhujšimi oblikami alergije, pojasnjujeta asist. Marko Kačar in Tea Močnik. FOTO: klinika Golnik

Današnji dan je torej namenjen ozaveščanju tako splošne kot strokovne javnosti o prepoznavanju in zdravljenju te resne bolezni. Klinika Golnik, ki je vodilna ustanova v Sloveniji na področju alergologije, išče tudi genetske markerje hude anafilaksije, obenem pa pripravlja zdravstvenovzgojni program za preventivo anafilaksije, namenjen tveganim skupinam, ki še nimajo znane preobčutljivosti, kot so na primer čebelarji. »Izobraževanje tistih, ki še niso imeli izkušenj z anafilaksijo, je izziv, saj pomanjkanje konkretnih situacij otežuje prepoznavanje, razumevanje resnosti in potencialnih posledic nevarnih alergijskih reakcij,« še dodaja Močnikova.

Pobuda za svetovni dan bo premierno predstavljena na kongresu Evropske akademije za alergologijo in klinično imunologijo v Atenah. »Tam bosta kot častna gosta sodelovala g. in ga. Ednan-Laperouse, ki sta po tragični izgubi hčerke Natashe ustanovila Natasha Allergy Research Foundation, vodilno organizacijo pri širjenju informacij o anafilaksiji,« še pove asist. Kačar.