VOJNA V UKRAJINI

V Ukrajino odšlo 20.000 prostovoljcev: adrenalina na bojišču toliko kot pri seksu v divjini

Na pomoč ukrajinski vojski je prišlo okoli 20.000 prostovoljcev iz kar 52 držav.
Fotografija: Prostovoljci varujejo tudi tuja veleposlaništva v Kijevu.
Foto: Carlos Barria/REUTERS
Odpri galerijo
Prostovoljci varujejo tudi tuja veleposlaništva v Kijevu. Foto: Carlos Barria/REUTERS

Tako kot vsaka vojna tudi sedanja v Ukrajini privablja mnoge pustolovce, menda je na vzhodu Evrope že okoli 20.000 prostovoljcev, ki so pripravljeni vzeti puške v roke in se boriti proti ruskim agresorjem. Nekateri med njimi so vojni veterani, nekdanji ameriški, britanski ali francoski vojaki, ki jim v miru manjka adrenalina, ki ga s seboj prinese vojskovanje, mnogi se odpravljajo v Ukrajino iz višjih ciljev, nekakšnega klica, da bi se bojevali za demokracijo proti invaziji diktatorskega ruskega režima, nekateri se na bojišča odpravljajo iz nacionalističnih vzgibov.

Takšen primer so Hrvati. V času krimske krize leta 2014 so se odpravili v Ukrajino zato, da so se bojevali proti proruskim upornikom, ki so se jim pridružili prostovoljci in plačanci iz Srbije. Za Balkance je bil spopad v Ukrajini zgolj podaljšek balkanskih vojn iz 90. let prejšnjega stoletja. Tako se je zgodilo tudi zdaj. Dan, preden je Rusija napadla Ukrajino, je samozvani srbski četniški vojskovodja Bratislav Živković za spletno stran RuSerbia.com povedal, da je »veliko srbskih prostovoljcev pripravljenih na Doneck«, prorusko trdnjavo na vzhodu Ukrajine, regijo, ki so jo ruski nacionalisti poimenovali Nova Rusija.

Samooklicani četniški vodja Bratislav Živković Foto: Facebook
Samooklicani četniški vodja Bratislav Živković Foto: Facebook

Hrvati proti Srbom

»Mnogi želijo braniti Novo Rusijo, pošiljajo mi sporočila in me sprašujejo. Ne dvomite ... Srbi bodo tam, kot vedno,« je dejal Živković. Sedem dni pozneje, 2. marca, pa je za balkansko novinarsko raziskovalno mrežo BIRN povedal, da so srbski prostovoljci že prispeli v Ukrajino, da se bodo borili za Rusijo in dve samooklicani državi, ki ju podpira Rusija v vzhodni Ukrajini, ljudski republiki Lugansk in Doneck.

Živković ni hotel povedati, koliko srbskih oziroma četniških prostovoljcev se zdaj bojuje na ruski strani, a po nekaterih ocenah naj bi jih bilo okrog petdeset. Vsekakor jih ni toliko, kolikor jih je bilo v letih 2014 in 2015. Takrat so se Srbi pridružili znani ruski zasebni vojski Wagner, ki jo Kremelj uporablja za najbolj umazane operacije po svetu: wagnerjanci so bili v Siriji in Libiji, zdaj so v Ukrajini. Srbska sodišča so do leta 2018 kar 32 srbskih »psov vojne«, kot zaničljivo imenujejo tuje plačane vojake, obsodila zaradi sodelovanja v vojskah drugih držav – v Srbiji je namreč to prepovedano. A so se kljub obsodbam vračali v Ukrajino. Kot je slikovito izjavil Stevan Milošević, ki se je v Donbasu boril kot ostrostrelec, je kriv smodnik, »ki se ti zaleze pod kožo, spodbudi adrenalin, ki je naravnost odličen, tako kot seks v divjini«.

Hrvat Denis Šeler se je šest let boril v Ukrajini. FOTO: YouTube
Hrvat Denis Šeler se je šest let boril v Ukrajini. FOTO: YouTube

V začetku marca so Rusi na zagovor poklicali hrvaškega veleposlanika v Moskvi, češ da imajo podatke o 200 hrvaških prostovoljcih, ki naj bi v prvih dneh vojne prišli v Ukrajino, da bi se bojevali na ukrajinski strani. Hrvaške oblasti so te obtožbe Rusov ostro zavrnile, dejstvo pa je, da se je tam v preteklosti bojevalo kar nekaj Hrvatov. Največ medijske pozornosti so pritegnili hrvaški skrajni desničarji, ki so se bojevali v zloglasnem bataljonu Azov, ki so ga ustanovili ukrajinski skrajni desničarji, znani tudi po nacističnih oznakah.

Mediji kot vodjo novačenja hrvaških prostovoljcev za Ukrajino omenjajo Denisa Šelerja, nekdanjega navijača zagrebškega Dinama, ki se je šest let bojeval v bataljonu Azov. Zato je zdaj postal svojevrstna medijska zvezda, v nekaterih intervjujih pa ni mogel skriti svojega političnega prepričanja in je poleg tega, da je zanikal, da bi poskrbel, da je več sto Hrvatov šlo v Ukrajino, Hrvaški zagrozil, da bo spet »tekla kri, ker v vladi v Zagrebu sedijo sami banditi, nekdanji komunisti in polno Srbov, ki Evropski uniji ližejo rit, se posmehujejo domoljubom in vodijo politiko seksualnih perverzij«. Je pa res v teh nastopih za hrvaške medije pozival vojne veterane, naj gredo z njim v Ukrajino, če pa že nočejo v vojno, pa naj prispevajo vojaške obleke, čelade in drugo opremo.

Vaje novih članov bataljona Azov v Harkovu FOTO: Vjačeslav Madijevski/REUTERS
Vaje novih članov bataljona Azov v Harkovu FOTO: Vjačeslav Madijevski/REUTERS

Finec želi pobijati Ruse

In če Srbi in Hrvati drvijo v Ukrajino, misleč, da bodo poravnali račune iz zadnjih balkanskih vojn, so razlogi drugih prostovoljcev drugačni. Mark Ayres, nekdanji britanski vojak, ki se je tri leta bojeval kot prostovoljec v kurdskih milicah v Siriji in Iraku, je pojasnil: »Položaj v Ukrajini je precej črno-bel. Ruska invazija je zelo podobna nacistični v drugi svetovni vojni.« V Ukrajino pa se je odpravil iz podobnih vzgibov kot v Sirijo in Irak – ker britanska vlada noče vojaško posredovati.

Neki Finec je za Reuters prostodušno priznal, da gre v Ukrajino iz enega samega razloga – ker želi pobijati Ruse. Številni mediji so tudi zmagoslavno napovedali, da je v Ukrajino že prispel tudi Wali, razvpiti kanadski ostrostrelec iz 22. kanadskega polka, ki velja za enega najboljših ostrostrelcev na svetu, zaslovel pa je med delovanjem v Afganistanu, Iraku in Siriji. V Kanadi je pustil ženo in majhnega otroka.

Borec iz Velike Britanije na kijevski železniški postaji

FOTO: Kai Pfaffenbach/REUTERS
Borec iz Velike Britanije na kijevski železniški postaji FOTO: Kai Pfaffenbach/REUTERS

Javilo se je tudi na desetine nekdanjih pripadnikov britanskega elitnega padalskega polka, ki je v zadnjih letih med drugim služil v Afganistanu in Iraku. »Vsi so visoko usposobljeni in so večkrat v živo videli akcijo,« je povedal za Reuters nekdanji vojak iz omenjenega polka. Ukrajinska kriza jim bo dala cilj, tovarištvo in »priložnost početi to, v čemer so dobri: boriti se«. Mnogi so šli zgolj za to, da bi pomagali Ukrajincem. Brian iz Minnesote, nekdanji ameriški marinec, je pred dnevi za CNN dejal, da je moral priti v Ukrajino, da bi pomagal tem ljudem. "In če bom pri tem moral umreti, pač bom umrl," je sklenil.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije