Ali tudi vas sesuje premik ure? Poglejte, kako si lahko pomagate
Ponoči smo znova premaknili urine kazalce in čas prestavili nazaj. Tako smo si sicer zagotovili uro spanca več, a mnogim se pri tem poruši težko prigarani ritem. Kljub pobudam znotraj Evropske unije in izdatni podpori velike večine državljanov, da navado, ki mnogim povsem obrne ritem in povzroči kopico preglavic, vse kaže, da bomo uro premikali še najmanj do leta 2026.
Kot vemo, je v ozadju prestavljanja časa želja, da bi kar se da izkoristili naravno dnevno svetlobo, a jasno je, da učinki tega početja niso ravno prijazni do zdravja, zato so se pojavile pobude, da bi uro preprosto pustili pri miru.
A pri katerem času ostati? Zimskem ali poletnem? Strokovnjaki so sicer bolj naklonjeni zimskemu, ki naj bi bil ugodnejši za cirkadiani ritem, a tu se je zapletlo, saj si članice EU pri odločanju niso enotne.
Pri nas sta v neskladju celo ljudstvo in vlada, saj želi prvo obdržati poletni čas, ki so mu zaradi turistične sezone denimo bolj naklonjeni tudi Hrvati, druga pa navija za zimskega. Ta sicer velja za do zdravja bolj prijaznega, saj je ob prehodu na zimski čas telo v manjšem šoku kot ob prehodu na poletnega.
Do dosega konsenza med državami, do katerega se zdi še zelo daleč, bomo tako premikali kazalce, pri slabem počutju in nevšečnostih, ki nastanejo v vsem tem kaosu, pa si bomo še naprej morali pomagati sami. Kako?
Slaba volja, manj energije
Ponovimo, premik ure povzroči številne spremembe v telesu. Prehranjevanje, spanje in zbujanje postavimo v drug časovni okvir, takšni prisilni premiki pa nikakor niso prijazni do organizma. Morda se komu zdi takšno stališče pretirano, a strokovnjaki poudarjajo, da lahko čas, premaknjen za zgolj eno uro, povzroči celo razdejanje, podobno kot potovanje z letalom v drug časovni pas; spremenjen ritem spanja in prehranjevanja vpliva na prebavo ter delovanje srca in ožilja, pri mnogih pa povzroča zmedenost: v tem času naj bi se za kar pet odstotkov povečalo število prometnih nesreč in nezgod, povezanih s človekovo neprevidnostjo, spomladi, ko urine kazalce premaknemo naprej, pa za kar 18 odstotkov; po ameriški in švedski študiji naj bi premik urinih kazalcev povečal tudi tveganje za srčni napad in možgansko kap, ogroženi naj bi bili predvsem tisti, ki opravljajo fizično delo.
Kdor se težko prilagaja spremembam, lahko neugodne učinke doživlja dlje, to pa lahko dolgoročno vpliva na razpoloženje, zato mnogi sezonsko motnjo razpoloženja, ki prinaša slabo voljo, pomanjkanje energije, manj kakovosten spanec in povečan tek, delno pripisujejo tudi prestavljenemu času, ne le čedalje krajšim dnevom.
Zvečer se umirjamo
Strokovnjaki za lažjo premostitev težavnega obdobja priporočajo red in disciplino v vsakdanjem življenju, in to vse leto: dosledna spalna rutina, redna rekreacija in uravnotežena prehrana bodo pomagali pri prilagajanju na neljube spremembe, pomembno je tudi izogibanje kofeinu, alkoholu in večjim telesnim naporom v poznih popoldanskih ali večernih urah, takrat naj bo v ospredju raje sprostitev. Če lahko že sami z gotovostjo napovemo težavno prilagajanje na spremembo, ki bo slabo vplivala na ves delovni teden, lahko kazalce premaknemo že dan prej in si tako izborimo dan več za privajanje.
Strokovnjaki za lažjo premostitev težavnega obdobja priporočajo red in disciplino v vsakdanjem življenju, in to vse leto.
Če nas čez dan premaguje spanec, se mu ni treba upirati, a naj ne traja več kot 20 minut; če bo popoldanski počitek predolg, bomo, jasno, zvečer zaspali le s težavo, zjutraj pa komajda vstali in tako zamudili ure svetlobe, ko naj bi bili dejavni in polni energije.
Marsikdo lahko zaradi službenih obveznosti o tem le sanjari, a kdor lahko, naj dan, kolikor je le mogoče, preživi na prostem. Prijetna utrujenost po vadbi, ki sprošča hormone dobrega počutja, nas bo zazibala v prijeten spanec in tako pripomogla k boljšemu splošnemu razpoloženju, študije pa ugotavljajo, da imajo tisti, ki veliko časa preživijo na prostem, manj možnosti za pojav depresije.
Rekreacijo torej opravljamo na prostem, le izjemoma naj bo v zaprtem prostoru, denimo ob zares neugodnem vremenu. Poudarjamo, telovadimo čez dan, zvečer pa skrbimo za umiritev, sicer bomo zmotili izločanje melatonina, hormona, ki možganom sporoča, da je čas za spanje. Čez dan pa je pomembno tudi, da si kar se da razsvetlimo dom. Velika okna oziroma odgrnjene zavese, jedilna miza ob oknu, bralni kotiček blizu vira naravne svetlobe itn. bodo v času budnosti na nas delovali spodbudno in nas navdajali z energijo.
Študije ugotavljajo, da imajo tisti, ki veliko časa preživijo na prostem, manj možnosti za pojav depresije.
