Nedolžen za zapahi preživel skoraj 50 let

Konec lanskega leta je bil po skoraj pol stoletja, ki ga je preživel v zaporu v ameriški zvezni državi Oklahoma, izpuščen na prostost 71-letni Glynn Simmons. Preživel je najdaljšo zaporno kazen v ZDA za umor, ki ga ni storil. Simmonsa je državna sodnica v Oklahoma Cityju Amy Palumbo izpustila na prostost po 48 letih zapora, ker tožilstvo na obnovi postopka proti Simmonsu obrambi in sodišču ni predložilo vseh dokazov o umoru iz leta 1974, vključno s tem, da je glavna priča, ki je identificirala Simmonsa kot storilca, kot domnevne storilce prepoznala tudi nekatere druge, ki jih je policija ob umoru aretirala in jih postavila pred zid, kjer naj bi jih očividka identificirala. A ta del njenega pričanja o možnih drugih storilcih sta policija in tožilstvo enostavno zadržala zase.

Prav zaradi tega je sodnica Palumbova ob izreku zadnje sodbe, na podlagi katere so Simmonsa izpustili na svobodo, zapisala, da temelji na preprostem dejstvu, »da kaznivega dejanja, za katero je bil Glynn Simmons obsojen, kaznovan in zaprt, ni storil gospod Simmons«. Njena odločitev je bila za mnoge presenečenje, saj podobnih razsodb v ameriškem pravosodnem sistemu ni prav veliko. Pravzaprav jih je zelo malo, saj v pravosodju ZDA velja, da je za sojenja za kriminalna dejanja značilno, da temeljijo predvsem na tem, da se obtoženim dokaže krivda brez utemeljenega dvoma. Zato obtožencem ni treba dokazovati svoje nedolžnosti, da niso krivi storitve kaznivega dejanja brez utemeljenega dvoma.

Donacije za zdravljenje

In ker tožilstvo sodišču ni posredovalo vseh dokazov, s katerimi bi mu lahko brez dvoma dokazali krivdo za umor, Simmonsu in njegovi obrambi tudi po pol stoletja ni bilo treba dokazovati nedolžnosti. Enostavno je odkorakal na prostost, še prej pa mu je sodnica dodelila za približno 170.000 evrov odškodnine, ki naj bi jo prejel, ker je po nedolžnem čepel v zaporu 48 let. To je približno 3500 evrov za vsako leto v zaporu. Denar mu mora izplačati zvezna država Oklahoma. Simmonsov odvetnik Joe Norwood je za ameriško tiskovno agencijo Associated Press dejal, da sodba, s katero je bil njegov klient izpuščen na svobodo, omogoča vložitev civilne tožbe na zveznem sodišču zoper policijo in okrožno tožilstvo zaradi malomarno opravljene preiskave pred skoraj pol stoletja. Čeprav utegne ta proces trajati kar dolgo, je Simmonsov odvetnik prepričan, da bosta na koncu uspešna.

Za zdaj se Simmons preživlja s pomočjo donacij – s spletno kampanjo GoFund Me je zbral že več kot 300.000 evrov. Največ, 28.000 evrov, mu je namenil anonimni dobrotnik. Največ denarja iz donacij je Simmons zapravil za zdravljenje raka jeter, ki so mu ga odkrili pred letom dni, a je zdravljene lahko začel šele zdaj, na svobodi. Ko je izvedel, da bo preostanek življenja preživel kot svoboden človek, je za ameriški časopis USA Today dejal, da je »zelo dolgo, dolgo, dolgo čakal na ta dan".

Obsojen na smrt

Zaporniška slika mladega Simmonsa Foto: OCPD

Simmonsa so aretirali januarja 1975, nekaj tednov potem, ko so decembra 1974 v prodajalni alkoholnih pijač v mestu Edmonton, enem od predmestij Oklahome City, ustrelili Carolyn Sue Rogers, ki je poskušala preprečiti rop trgovine, v kateri je delala. Januarja so na neki zabavi policisti aretirali več ljudi, med njimi tudi Simmonsa, ki naj bi bili po pričevanju nekaterih domnevnih prič udeleženi v ropu trgovine s pijačami v Edmontonu. Policisti so aretirance prepeljali v pripor in jih postavili v vrsto za identifikacijo osumljencev za uboj Carolyn Sue Rodgers. Identifikacijo je opravila priča, ki je bila v času kraje v trgovini in jo je eden od izstreljenih nabojev oplazil po glavi. Kot zdaj trdi Simmonsov odvetnik, med identifikacijskim postopkom njegovega klienta priča ni prepoznala kot morilca Rogersove, temveč je pokazala na tri druge ljudi. Takrat je bil še mlad, star komaj 21 let, in ni dobro poznal vseh pravil, ni vedel, da ima pravico do odvetnika, prav tako ni vedel, da bi lahko zavrnil sodelovanje v policijskem postroju za prepoznavanje osumljencev.

Simmons je bil skupaj s soobtoženim Donom Robertsom na kasnejšem sojenju spoznan za krivega in obsojen na smrt. Pa čeprav je zatrjeval, da v času umora Rogersove sploh ni bil v Oklahomi, temveč v Louisiani. Kot trdi zdaj, tisto sploh ni bilo sojenje, saj niti tožilstvo niti sodnik niso upoštevali vseh dokazov, »to ni bila sodna napaka, to je bilo škandalozno dejanje«.

Poleg tega je treba vedeti, da se je vse skupaj dogajalo leta 1975 v Oklahomi, državi, kjer je bil rasizem še kako živ in prisoten v miselnosti tamkajšnjih ljudi. Tamkajšnja policija je imela v svojih dosjejih cel kup nerešenih umorov in bili so pod pritiskom javnosti in lokalne politike, naj rešijo vsaj kakšen umor.

Na svobodi se bo boril proti obsodbam nedolžnih. FOTO: G.W. Schulz/Wikimedia Commons CC BY-SA 4.0

Simmons in Roberts sta bila kot črnca primerni žrtveni jagnjeti za tedanji sistem in njuna hitra obsodba je malce pomirila duhove v Oklahomi. Dve leti pozneje so jima kazen znižali na dosmrtno ječo. Robertsu so leta 2008 dovolili pogojni izpust, Simmons je ostal za zidovi oklahomske državne ječe. Kot je povedal ob izpustitvi, ga je pri življenju ves čas ohranjalo vedenje, da je nedolžen, da je bil po krivem obsojen. Božič je prvič v življenju preživel v družbi sina, treh vnukov in sedmih pravnukov. Bilo je fantastično, je pred dnevi povedal za britanski BBC. Najbolj ga boli, da kljub bolj ali manj dokazani malomarnosti policije in državnega tožilstva od države Oklahoma še ni prejel opravičila. Vsekakor pa se veseli, da bo odslej svoboden človek in bo lahko svojo neprijetno življenjsko zgodbo delil z drugimi, da bi s tem spodbudil tudi spremembe v pravosodnem sistemu in zakonih, da bi bilo v prihodnje veliko težje poslati nedolžnega za zapahe.