Američani so med superbowlom pojedli 178 milijonov kilogramov gvakamola
Največji in vsako leto najbolj pričakovan športni dogodek v Združenih državah se je zaključil v nedeljo zvečer oziroma v ponedeljek v zgodnjih jutranjih urah po našem času. Zmagovalci superbowla na spektakularni tekmi so isti kot lani, ekipa Kansas City Chiefs, najslavnejši zvezdniški par, pevka Taylor Swift in njen fant, igralec Kansasa Travis Kelce, si je po tekmi skočil v objem in požel navdušenje množice ter ljubiteljev ljubezenskih zgodb. O tekmi in vsem medijskem in siceršnjem pompu, ki spremlja finalno tekmo ameriškega nogometa, najbrž nima smisla izgubljati besed, saj jih je bilo v preteklih dneh in tednih napisanih in izrečenih že veliko preveč, najbrž pa je malo znano dejstvo, da je s superbowlom povezan dokaj skrb vzbujajoč ekološki problem.
Ta sicer ni v neposredni zvezi z ameriškim nogometom, temveč z gojenjem avokada v Mehiki. Lastniki nasadov avokada v ameriški južni sosedi imajo namreč v času superbowla svojo posebno fešto, kajti v dnevih pred njim v ZDA samo iz mehiške zvezne države Michoacán, kjer so največji nasadi avokadovih dreves, pošljejo približno 140.000 ton zelenih in rjavih plodov, ki so glavna sestavina priljubljenega gvakamola, znanega mehiškega namaza iz avokada, čebule, paradižnika, jalapeño paprike, skute ali kisle smetane, soli, soka limete in koriandra, ki ga praviloma jedo s čipsom iz tortilje.
Gvakamole
Po navedbah ameriške tiskovne agencije AP so si namreč Američani, zlasti tistih 100 milijonov, ki so tekmo za pokal Vinca Lombardija, ki ga po koncu superbowla prejme zmagovita ekipa, ogledali za televizijskimi sprejemniki, letos pojedli kakšnih 178 milijonov kilogramov gvakamola. Med prenosom tekme s stadiona Allegian v Las Vegasu se večina Američanov že vrsto let kratkočasi z mazanjem gvakamola na tortilja čips ali toast, kar potem poplaknejo s kakšnim pivom, dvema … Zaradi te obsedenosti z gvakamolom v ZDA, ki se je začela okoli leta 2004, ko so uvozniki avokada v Ameriki začeli zelo spretno in, kot se zdaj vidi, tudi zelo učinkovito marketinško kampanjo, da so v relativno hitrem času prepričali Američane, da so nekoč tradicionalni sir, ki so ga jedli med prenosom superbowla, zamenjali za gvakamole. Zanimivo je, da je bil uvoz avokada iz Mehike v ZDA zaradi strahu pred invazivnimi ličinkami gosenic prepovedan še pred 25 leti.
178
milijonov kilogramov gvakamola so letos med superbowlom pojedli Američani.
S tem marketinškim uspehom so zelo zadovoljni tudi v Mehiki, saj je avokado tretji najpomembnejši izvozni artikel v ZDA. Najbolj zadovoljni so zlasti v mehiški državi Michoacán, od koder v ZDA prihaja skoraj 80 odstotkov vseh avokadov. Pred dnevi je Héctor Avilés, direktor podjetja Abokados, največjega distributerja tega sadeža v Mehiki, za ameriško športno televizijsko družbo ESPN dejal, da je »čas superbowla tudi pri nas fešta, mi se takrat vsi veselimo in živimo za ta čas. Takrat se za nas končajo tedni težaškega dela.« Glavnina obiranja, nalaganja in transporta avokadov se namreč začne kakšnih šest tednov pred začetkom finala v ameriškem nogometu, to je okrog božiča, in takrat je na velikih plantažah zaposlenih veliko ljudi. Kot pravi Avilés, je v gojenje avokada vključena velika večina prebivalcev Michoacána, ki v visoki sezoni obiranja z veliko zagnanostjo polnijo tovornjake. V tednih pred superbowlom iz Michoacána vsakih sedem minut odpelje tovornjak s približno 132.000 plodovi proti ZDA. Vrednost takšnega tovornjaka je od 75.000 do 93.000 evrov, zato ni čudno, da ta dragoceni tovor proti severu potuje z močnim oboroženim spremstvom. Najbrž ni treba posebej poudarjati, da so dober zaslužek z avokadom zaslutili tudi nekateri ameriški kriminalni karteli, ki so poleg trgovine z mamili začeli na veliko trgovati tudi z avokadom.
93.000
evrov je vreden tovornjak s 132.000 plodovi.
Izsekavanje
Zanimivost pobiranja avokada je, da vse poteka ročno, tudi nalaganje na tovornjake. En tovornjak po navadi naklada kakšnih 200 ljudi. Kot je dejal Avilés, zaposlujejo predvsem domačine, ki so zelo spretni pri pobiranju in nakladanju. Ti večinoma nimajo pojma, kaj je to superbowl, zanje je pomembno le to, da je konec decembra in začetni tedni novega leta čas, ko zaslužijo največ denarja v letu.
200
ljudi je potrebnih, da natovorijo tovornjak avokada.
In kot vsaka zgodba ima tudi zgodba o avokadu svojo temno stran. Zaradi podnebnih sprememb je lani v Mehiki padlo manj dežja kot sicer, vročina pa je načela vodne vire, zato je bil letošnji pridelek avokada v mehiški državi Michoacán manjši, kakor so načrtovali. Zato so letos v ZDA izvozili kakšnih 2000 ton manj avokada kot lani, ko se je povpraševanje po sadežih iz Michoacána povečalo za dobrih 20 odstotkov na 140.000 ton.
Vodna zajetja so se zaradi suše močno zmanjšala, poleg tega so gojitelji iz njih mrzlično črpali vodo, tako da so se osušila na 40 odstotkov običajne količine. V državi je namreč lani padlo pol manj dežja kot druga leta in nekateri strokovnjaki ocenjujejo, da je najmanj 30 odstotkov nasadov avokadovih dreves pod hudim stresom zaradi pomanjkanja vode. Zato pričakujejo, da bo pridelek prihodnje leto, če se bo nadaljevalo sušno vreme, še slabši, pa čeprav so mnogi kmetje v zadnjih letih povečevali nasade avokadovca. Okoljevarstveniki opozarjajo, da kmetje in lastniki nasadov z izsekavanjem gozdov, ki naravno zadržujejo vodo, še dodatno ogrožajo vodne vire in s širitvijo nasadov dolgoročno sami sebi kopljejo jamo.
Zaradi tega so okoljevarstvene organizacije v Mehiki v sodelovanju z zavednimi ameriškimi potrošniškimi organizacijami pred časom zagnale akcijo, da bi morali biti avokadi, ki jih prodajajo v trgovinah, opremljeni z nalepkami oziroma nekakšnimi potrdili, da niso zrasli na ozemlju, ki so ga pridobili z izsekavanjem gozda. Pred letom 2011 so namreč večino nasadov zasadili na kmetijskih zemljiščih, ko pa je sledil komercialni bum, so začeli na veliko izsekavati gozd. Zdaj je skoraj tretjina vseh nasadov avokada na zemlji, ki je bila nekoč gozd. Pobuda okoljevarstvenikov vsebuje tudi nekakšen davek, ki bi ga plačevali gojitelji avokadov na nekoč gozdnatih tleh, zbrani denar pa bi vložili v pogozdovanje in zagotavljanje novih vodnih virov.
Tekila
Okoljevarstvenih težav v Mehiki ne povzročajo samo gojitelji avokada. Ker je komercialnemu uspehu avokada sledilo še zelo povečano povpraševanje po tekili, so mnogi kmetje začeli izsekavati gozdnate površine tudi za gojenje kaktusa agave, ki je glavna surovina za priljubljeno mehiško žgano pijačo.
