Astronomi so priča doslej še nevidenemu dogodku – prižigajoči se supermasivni črni luknji
Večina velikih galaksij ima v svojem središču supermasivno črno luknjo z maso več milijonov ali celo več milijard naših Sonc. Črne luknje je skoraj nemogoče videti, nekatere pa se izdajo, ker navidezno sevajo svetlobo. Takšnim pravimo, da so aktivne. Svetloba ne pride od njih samih, saj je njihova gravitacija tako močna, da ji ne more pobegniti nič – niti svetloba. V galaksijah pa so zvezde in plini, ki se včasih približajo črni luknji. Pod vplivom močne gravitacije se material razporedi v vroč disk okoli črne luknje, in ta disk seva svetlobo, ki jo vidimo. Le majhen delež supermasivnih črnih lukenj je aktiven, a raziskovalci menijo, da je vsaka prej ali slej aktivna, le dobiti mora sveže »gorivo«. In podobno bodo tudi tiste, ki so zdaj aktivne, nekoč ugasnile. Proces prižiganja in ugašanja še nikoli ni bil opažen. Do zdaj.
V svežem članku, objavljenem v strokovni reviji Astronomy & Astrophysics, so raziskovalci predstavili večletna opazovanja galaksije SDSS1335+0728. Sicer nezanimiva galaksija je leta 2019 nenadoma začela svetiti močneje: najprej v infrardeči, vidni in ultravijolični svetlobi, februarja letos pa celo na rentgenskih žarkih.
Dogodek brez primere
»Takšno obnašanje je brez primere,« je povedala glavna avtorica študije dr. Paula Sánchez Sáez, astronomka z Evropskega južnega observatorija (ESO) v Nemčiji. »Predstavljajte si, da ste več let opazovali oddaljeno galaksijo, ki se je vedno zdela mirna in neaktivna. Nenadoma pa začne njeno jedro kazati dramatične spremembe v svetlosti.«
»Najbolj oprijemljiva razlaga tega pojava je, da vidimo, kako jedro galaksije začenja kazati določeno aktivnost,« je dodala soavtorica študije Lorena Hernández García z instituta za astrofiziko Millennium in Univerze Valparaíso v Čilu. Eksplozija supernove ali plimsko raztrganje zvezde lahko za nekaj mesecev razsvetlita sicer komaj opazno galaksijo. A galaksija SDSS1335+0728 po vsem tem času še ni potemnela in ostaja veliko svetlejša, kot je bila pred letom 2019. »Če se to res dogaja, bi bilo to prvič, da vidimo aktiviranje supermasivne črne luknje v realnem času,« dodaja Hernández Garcíjeva. Marsikaj o procesu aktiviranja črne luknje še ni jasnega, astrofiziki pa se sprašujejo, ali se to lahko zgodi tudi tihi črni luknji, kot je Strelec A* v središču naše galaksije. Znanstveniki bodo galaksijo SDSS1335+0728 spremljali še naprej in proučevali proces aktivacije galaktičnih jeder. To je pomembno tudi za razumevanje naše galaksije.
Kaj je črna luknja
Črna luknja je v astrofiziki območje prostora-časa, v katerem je gravitacijska sila tolikšna, da ne more nič, niti svetloba ali drugo elektromagnetno valovanje, zapustiti dogodkovnega horizonta. Njeno težnostno polje je tolikšno, da ubežna hitrost presega hitrost svetlobe, zato je dobila pridevnik »črna«. Teorija splošne relativnosti napoveduje, da lahko dovolj gosta masa deformira prostor-čas v taki meri, da nastane črna luknja.