Avstralija bi mladim prepovedala družbene medije
V ponedeljek, 18. novembra, se bo 151 poslancev spodnjega doma in 76 senatorjev zgornjega doma oziroma senata avstralskega zveznega parlamenta, ki mu v deželi tam spodaj rečejo tudi Parliament of the Commonwealth, zbralo na dvotedenskem rednem zasedanju v prestolnici Canberri. Zadnjem letos. V normalnih okoliščinah bi bilo to navadno zasedanje avstralskega zakonodajnega telesa, ki razen Avstralcev praviloma ne zanima nikogar. A tokrat bo drugače, mnogi po svetu bodo z zanimanjem čakali na novice iz Canberre, saj bodo poslanci in senatorji na dnevnem redu obravnavali tudi predlog vlade, da bi uzakonili prepoved uporabe družbenih omrežij za mlajše od 16 let.
Če bodo imeli poslanci posluh za predlog avstralske vlade, bo Avstralija prva država, ki bo zakonsko regulirala uporabo družbenih omrežij, za katera je čedalje več dokazov, da zelo negativno vplivajo zlasti na mlajše. »Družbena omrežja škodujejo našim otrokom in zato vse pozivam, da temu naredimo konec. Pogovarjal sem se s stotinami staršev, starih staršev, tet in stricev, in vsi so, tako kot sem jaz, zelo zaskrbljeni za varnost naših otrok na spletu,« je predlog zakona za avstralske medije komentiral predsednik vlade Anthony Albanese. Če bo zakon potrjen, bodo imeli X (nekdanji Twitter), Tiktok, Instagram, Facebook in drugi eno leto časa, da svoje platforme prilagodijo tako, da jih ne bodo mogli uporabljati Avstralci, mlajši od 16 let.
Kazen za lastnike
Predlog zakona predvideva kaznovanje lastnikov družbenih omrežij, če ne bodo svojih platform prilagodili tako, da mladi do njih ne bodo mogli dostopati, ne bodo pa kaznovani mladi ali njihovi starši, če jih bodo zalotili pri uporabi. Vlada želi pritisniti zlasti na lastnike družbenih omrežij, naj naredijo nekaj, kar bo mladim otežilo dostop do škodljivih posledic pretirane uporabe tovrstnih omrežij, je ob vložitvi predloga zakona v parlamentarno proceduro izjavil premier Albanese.
Da so se Avstralci resno lotili omejevanja in regulacije družbenih omrežij, zlasti ko gre za njihovo uporabo med mladimi, kaže tudi odločitev vlade, ki je že v začetku leta začela preizkušati, kako bi takšno omejevanje v praksi sploh delovalo. Preizkus vodi tamkajšnji državni komisar za elektronsko varnost in bo z ugotovitvami seznanil lastnike družbenih omrežij, ti pa seveda nikakor niso navdušeni nad pobudo, kajti avstralski zgled bi se lahko razširil še drugam po svetu.
Kot je za ameriško tiskovno agencijo Associated Press izjavila Antigone Davis, vodja varnostnega oddelka pri Meti, ki ima v lasti Facebook in Instagram, v njihovem podjetju nimajo težav platformi prilagoditi v skladu z zahtevami Avstralije, pravi pa, da »pogrešajo širšo razpravo o tem, kako vpeljati zaščito, da bi se počutili bolj varne in brezskrbne. Zdaj se bodo mnogi starši in zlasti otroci počutili prikrajšane.« Učinkovitejša orodja v aplikacijah in operacijskih sistemih, ki bi omogočala staršem boljši nadzor nad aplikacijami, ki jih uporabljajo njihovi otroci, so lahko, kot je izjavila Davisova, bolj ali manj enostavne in učinkovite rešitve.
Pometanje pod preprogo
Medtem ko zakon podpira lep del avstralske javnosti, tudi opozicija, pa obstaja vrsta nasprotnikov. Najglasnejši so v združenju avstralske digitalne industrije The Digital Industry Group, ki predlagano starostno omejitev označujejo kot rešitev 20. stoletja na izzive 21. stoletja. Proti zakonu se je v odprtem pismu oblastem opredelilo tudi 140 univerzitetnih profesorjev in strokovnjakov z več avstralskih in drugih univerz, ki trdijo, da je predlagana zakonska prepoved »premalo ostra in natančna, da bi lahko učinkovito vplivala na problem«. Nekateri otroški psihologi in psihoterapevti se bojijo, da se bodo vse težave s socialnimi mrežami pri mladih in otrocih pometle pod preprogo in bo ta scena še naprej delovala v »podzemlju« brez kakšnega koli nadzora.
Najglasnejši nasprotniki so v združenju avstralske digitalne industrije The Digital Industry Group, ki predlagano starostno omejitev označujejo kot rešitev 20. stoletja na izzive 21. stoletja.
Kako se bo eksperiment prepovedi družbenih omrežij za otroke končal, bodo vsekakor z zanimanjem spremljali tudi v drugih državah, saj se svetovna javnost čedalje bolj zaveda, da pretirana uporaba mobilnih telefonov in družbenih omrežij slabo vpliva na duševno zdravje otrok, učno uspešnost, socialne vrednote in razumevanje družbe. To kažejo številne raziskave, nekateri strokovnjaki pa še opozarjajo, da lahko prevelika odvisnost zlasti mladih od računalniških in telefonskih zaslonov dolgoročno pripelje do zdravstvenih težav, nekateri opozarjajo, da bo imela do leta 2050 lahko že polovica mlade populacije večje težave z vidom.
140
univerzitetnih profesorjev nasprotuje prepovedi družbenih omrežij mladini.
Prepoved mobilnih telefonov v šolah
V okviru Evropske unije še ni enotne politike, kako se soočiti s temi izzivi, a številne države uvajajo prepovedi ali omejitve uporabe mobilnih telefonov v šolah, ne le zaradi negativnega vpliva na duševno zdravje mladih in socializacijo, pač pa tudi zaradi spletnega nasilja. Šole na Nizozemskem so ob začetku letošnjega šolskega leta uvedle popolno prepoved uporabe mobilnih telefonov po vsej državi. Na srednjih šolah so bili mobilni telefoni prepovedani od začetka leta, od septembra prepoved velja tudi za osnovne šole. Telefone lahko uporabljajo v šolah le, če so potrebni za izvedbo pouka ali če so učenci od njih odvisni iz zdravstvenih razlogov oziroma zaradi invalidnosti. Podobno je v Italiji, kjer je vlada letos ob začetku šolskega leta prepovedala mobilne telefone v učilnicah; tablice in računalnike lahko uporabljajo ob soglasju učiteljev. V Španiji so uporabo mobilnih telefonov v šolah že pred nekaj časa uvedle nekatere pokrajine, letos je državni šolski svet prepovedal uporabo mobilnih telefonov v osnovnošolskem izobraževanju in omejil njihovo uporabo na srednjih šolah.
50.000
učencev v Franciji sodeluje v raziskavi o digitalni pavzi.
V skoraj dvesto šolah v Franciji pri učencih in dijakih med enajstim in petnajstim letom preizkušajo prepoved uporabe mobilnih telefonov ves šolski dan. Poizkus so poimenovali digitalna pavza, zajema pa več kot 50.000 mladostnikov in je nekakšen pilotni projekt pred odločitvijo o uveljavitvi takšnega sistema po vsej državi. Po načrtih naj bi sistem digitalne pavze vpeljali že prihodnje šolsko leto. V Belgiji so letos jeseni v več sto francosko govorečih šolah v Bruslju in frankofonski pokrajini Valoniji v učilnicah prepovedali mobilne telefone; v nizozemsko govoreči regiji Flandriji splošna prepoved telefonov v šolah še ne velja, a so se nekatere šole same odločile, da jo bodo uvedle.
Pri nas ni splošne prepovedi
V Sloveniji splošne prepovedi uporabe mobilnih telefonov v šolah še ni, kot je mogoče prebrati v nekaterih medijih, pa naj bi na ministrstvu za šolstvo o tem začeli resno razmišljati. Uporaba mobilnih telefonov je v večini slovenskih šol opredeljena v njihovih šolskih redih. Nekatere šole jo popolnoma prepovedujejo, ponekod morajo učenci naprave ob prihodu oddati na za to predvideno mesto, nekatere šole dovoljujejo naprave v torbah, če ne motijo pouka, ponekod so dovoljene pod nadzorom.
