Barbara je segla višje od Melanije (FOTO)

Ker je bila usoda dinastije Romanovih zaradi strahu pred sovjetsko komunistično oblastjo tabu tema, je kar 75 let burila domišljijo ruske in svetovne javnosti. Ne nazadnje je bil dolgo skrivnost že sam kraj usmrtitve. Ko pa je bilo morišče leta 1991 v Ipjatovskem dvorcu pri Jekaterinburgu končno identificirano, se je začel lov za posmrtnimi ostanki carske družine.

Dve leti pozneje, 1993., so raziskovalci Laboratorija za sodno medicino v Londonu uporabili posebno sodnomedicinsko analitsko metodo in razrešili staro uganko o usodi zadnjega ruskega carja Nikolaja II. in njegove družine.

Ker so mnoge osebe dotlej zatrjevale, da so potomci Romanovih, je testiranje mitohondrijske DNK razvozlalo, da je upravičenec do prestola Romanovih v bistvu princ Karl Emih Leiningenski, čigar dedek je bil bratranec zadnjega ruskega carja.

Trojna kraljica

Deset let pozneje, bilo je leta 2002, je dr. Zvonka Zupanič Slavec z Inštituta za zgodovino medicine na medicinski fakulteti v Ljubljani s takrat najnovejšo epigenetsko in identifikacijsko metodo dokazala sorodstveno povezanost osemnajstih lobanj, starih 600 let, ki so razstavljene v celjskem pokrajinskem muzeju. Kar pet let je potrebovala, da je zbrala zgodovinske podatke o celjskih grofih, preštudirala do potankosti njihovo rodoslovje, z različnimi naravoslovnimi metodami identificirala lobanje ter naposled dokazala, da je 18 teh lobanj, ki so jih že pred stoletji položili v 10x15 metrov veliko grobnico celjske minoritske cerkve, zares pripadalo članom najpomembnejše celjske rodovine.

Dr. Zvonka Zupanič Slavec je leta 2002 dokazala sorodstveno povezanost 18 lobanj grofov Celjskih, starih 600 let. Foto: Jože Suhadolnik

Tako natančno proučevanje njihovega rodoslovja pa je znanstvenico pripeljalo tudi do 20. generacije vseh živih potomcev po Barbari Celjski, bila je hči Hermana II. Celjskega in je pokopana v stolnici sv. Vida na praškem gradu, v grobnici čeških kraljev.

Barbara velja za tisto, ki je med našimi dekleti segla najdlje do zvezd, še dlje kot Melanija Trump. Bila je namreč cesarjeva žena pa trojna kraljica, ogrska, češka in nemška, zato tudi najpomembnejša srednjeveška monarhinja, predvsem pa je bila dokazano ena najpametnejših, najbolj izobraženih ter najlepših žensk tistega časa.

Barbara Celjska je med našimi dekleti segla daleč najvišje, še višje kot Melania Trump! Foto: Reuters

Zanimivo, da so pri raziskavi ruske carske družine potem dobili tudi primerjalne vzorce DNK pri še živečih potomcih po Mariji Luizi, princesi iz Hessna in Kassla, ki je 16. generacija po Barbari Celjski. »Po ženski strani se namreč deduje mitohondrijski DNK, ki je veliko obstojnejši kot jedrni, se ne rekombinira in se uporablja za paleogenetske študije. Več kot očitno so številni evropski plemiči med seboj tudi zato v bližnjem ali daljnem sorodstvu,« je sklenila dr. Zupanič Slavčeva.

Ena najbolj trdoživih dinastij

Spomnimo, da se je leta 2013 britanskemu prestolonasledniku Williamu in njegovi ženi Kate Middleton rodil George. Pri čemer pa je še posebno zanimivo, da je George tudi slovenskega rodu! Da je v sorodu z nami, pa je kriva prav Barbara Celjska.

Vrnimo se v čas, ko je Sigismund Luksemburški poskušal postati vladar najmanj polovice evropskega sveta in se je odpravil na križarsko vojno, najprej, da bi Turke pregnal s stare celine, ter da bi se s podvigi na bojnem polju uveljavil kot veliki vladar. Potem je pri Nikopolju leta 1396 doživel silno grenak poraz. Iz katerega ga je rešil šele Herman II. Celjski, najvplivnejši med Celjskimi grofi.

Po diplomatskem dogovoru je bil eden od pogojev za njegovo izpustitev iz zapora tudi zaroka s Hermanovo najmlajšo hčerko, tedaj komaj devetletno Barbaro. Zaročila sta se oktobra 1401, poročila novembra 1405. On je bil star 38 let, ona 13.

A Sigismund je bil takrat še brez potomcev. Saj ni imel niti pretirane sreče z mlado in privlačno Barbaro, ki se po letu 1405, podobno kot 600 let pozneje Melanija Trump, ni več vračala na rodno grudo – pravijo, da tudi zato v Enciklopediji Slovenije ni dobila svojega gesla. Povila mu je le hčer Elizabeto. Pa je postala celjska rodbina po njihovi ženski liniji vseeno ena najbolj trdoživih srednjeevropskih dinastij. »Svet je z Barbaro,« kot pravi zgodovinar Igor Grdina, »postal samo še bolj celjski«! Ta citat je treba jemati skrajno resno.

Rodovna mati vseh evropskih vladarjev

Čeprav je Sigismundova dinastija z njegovo smrtjo dokončno izumrla, pa je prav Elizabeta, ki so jo poročili s habsburškim vojvodom Albrehtom V., povzročila, da je genetski zapis Celjanov obstal vse do danes. Celjski rod so namreč nadaljevale prav ženske ter poskrbele, da je rodbina iz Celja zavladala domala v vseh evropskih monarhijah razen v Črni gori, za nameček pa še v Braziliji. Lahko zapišemo, da je Barbara Celjska – z nekaj redkimi izjemami – rodovna mati vseh evropskih vladarjev, ki še zasedajo prestol ali pa so ga zasedali v 20. stoletju.

Tako so bili neposredni Barbarini potomci vsi francoski kralji od Ludvika XIII., vsi španski od Filipa III., vsi brandenburški knezi, ki so potem postali pruski kralji, pozneje pa nemški cesarji, ter vsi ruski carji od Petra III. in njegove žene Katarine Velike dalje. Prav tako so bili Barbarini potomci vsi habsburški vladarji Svetega rimskega cesarstva ter Avstro-Ogrske od Maksimilijana II. do Karla I.

Pa saj se tudi po žilah vseh britanskih kraljev od Karla I. do sedanje Elizabete II. pretaka Barbarina kri, po toliko vmesnih generacijah resda že zelo razredčena.

Kljub številnim medsebojnim porokam med visokimi plemiškimi rodbinami je namreč mogoče izračunati, da je v Elizabeti II. še natanko 0,41492198 odstotka genskega materiala Barbare Celjske. Pri čemer je na boljšem celo njen sin princ Charles, ki je podedoval gene tudi po očetu princu Filipu, potomcu grških, danskih in ruskih vladarjev. In če je v Charlesu še 0,5586655 odstotka Barbarinih dednih zasnov, jih je v njegovem vnuku Georgeu, ker ne babica Diana ne mama Kate nista potomki Barbare Celjske, le še 0,1396664 odstotka.

Ne sramujmo se sorodnikov

Ne sramujmo se zato imperialističnih sorodnikov, kakršni so grofje Celjski, ki se ponašajo s tako uglednim mestom (ne le) v Sloveniji in slovenskem zgodovinopisju in izpričuje, da so bili slovenskega rodu ter da pomenijo tri zvezde v njihovem grbu slovensko državnost.

Ne pozabimo niti, da so bile pred drugo svetovno vojno te tri celjske zvezde tudi v jugoslovanskem državnem grbu. Kot tudi ne, da so po drugi svetovni vojni z marksističnim pogledom na svet postali grofje Celjski po krivem marginalne osebnosti jugoslovanske zgodovine.

Pa čeprav še danes stojijo v mnogih krajih tako cerkve kot samostani, ki so jih zgradili. Jurklošter, Pleterje in Ptujska Gora so tista mesta, kjer lahko s ponosom zremo v bogato zgodovino naših celjskih prednikov.

Celjski grad je bil sedež grofov Celjskih. Foto: Voranc Vogel