Minuli konec tedna je moralo več kot 170 milijonov Američanov, ki so imeli odprt račun na zlasti med mlajšimi priljubljeni platformi TikTok, zapreti svoj uporabniški račun. V soboto pozno zvečer, natančneje ob 22.45 po času, ki je v uporabi na vzhodni obali ZDA, jim je podjetje ByteDance v večinski kitajski lasti in lastnik omrežja, poslalo sporočilo, da njihovo družbeno omrežje ni več na voljo na ozemlju ZDA. Delovanje so ustavili zaradi aprila lani v ameriškem kongresu sprejetega zakona, ki je od kitajskega lastnika TikToka zahteval prodajo družbenega omrežja ameriškim lastnikom, sicer ga bodo, so zagrozili ameriški zakonodajalci, zakonsko odstranili iz digitalnih trgovin z aplikacijami.

Kongresniki in senatorji so se za ta korak odločili, ker naj bi aplikacijo po njihovem mnenju nadzorovale kitajske oblasti, omogočala naj bi jim vohunski nadzor nad uporabniki tega zelo popularnega družbenega omrežja, ga uporabljala kot orodje za širjenje kitajske politične propagande, s tem pa TikTok predstavlja resno grožnjo za ameriško nacionalno varnost. To je uradna razlaga.

Izraelski lobi

Obstajajo tudi druge resne analize razlogov; nekateri ugledni ameriški poznavalci političnih razmer in njihove povezave z družbenimi omrežji trdijo, da je prepoved TikToka izsilil izjemno močan in vpliven izraelski lobi v ZDA, ki z velikimi vsotami denarja ob vsakih volitvah zasipa ameriške kongresnike in senatorje. Po nekaterih izračunih naj bi Aipac, najmočnejša izraelska lobistična organizacije v ZDA, na lanskih novembrskih volitvah v kampanje več kot stotine kongresnikov in senatorjev vložila več kot 100 milijonov dolarjev.

In kaj je tako zmotilo izraelske lobiste? Mladi so lahko na TikToku dnevno gledali grozote in vojne zločine, ki jih je v Gazi uprizarjala izraelska vojska, posneli pa so jih neposredni udeleženci tega najnovejšega svetovnega genocida. To naj bi pri ameriški mladini, večinski uporabnici TikToka, sprožilo močne protiizraelske občutke, ki so se lani spomladi na mnogo univerzah in tudi v mestih sprevrgli v množične proteste proti Izraelu. Mladi pač niso verjeli informacijam osrednjih ameriških medijev, ki so večinoma posredovali močno prikrojene novice iz Gaze v korist Izraela.

Američani so tiktok prepovedali, ker se bojijo kitajskega vohunjenja in ogrožanja nacionalne varnosti. FOTO: Dado Ruvic/Reuters

Vedno večje nezadovoljstvo mladih in množičnost protestov so postali za ameriško oblast kot najzvestejšo zaveznico Izraela skrb vzbujajoči, zato so se odločili posredovati in prepovedati najmočnejše informacijsko orožje ameriške mladine – TikTok. Podjetje ByteDance je seveda zavrnilo vse očitke o vohunjenju in propagandi kitajskih oblasti prek njihove aplikacije. Po sprejetju zakona so vložili pritožbo na ameriško vrhovno sodišče, saj naj bi zakonodajalci z njim nedopustno posegli v ustavno pravico do svobode izražanja, ki ga Američanom omogoča prvi amandma. Ustavno sodišče je minuli petek zavrnilo pritožbo, dalo prav oblasti in odločilo, da prepoved v ničemer ne krši pravice do svobode govora.

Prepovedi TikToka nasprotuje tudi novi stari ameriški predsednik Donald Trump. FOTO: Chris Delmas/AFP

Med nasprotniki zakona je tudi novoizvoljeni predsednik ZDA Donald Trump, ki je decembra od vrhovnega sodišča ZDA zahteval, naj odloži uveljavitev prepovedi. Minulo soboto je Trump, ki je svoj drugi predsedniški mandat uradno začel ta ponedeljek z inavguracijo, za ameriško televizijo NBC dejal, da bo aktiviral odlog uveljavitve prepovedi TikToka in odredil 90-dnevno podaljšanje roka za njegovo prodajo in uporabo. Novi predsednik ZDA, ki se je o tem družbenem omrežju minuli petek po telefonu pogovarjal s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, je v nedeljo na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal: »Rešimo TikTok!« Dodal je, da bi si »želel 50-odstotni lastniški delež ZDA v skupnem podjetju«, in še, da bi lahko vrednost TikToka tako narasla na »več sto milijard dolarjev, morda več bilijonov«. »S tem bomo rešili TikTok in ga obdržali v dobrih rokah,« je zapisal. Upravljavci platforme v ZDA so nato sporočili, da znova deluje.

Razpisi za zaposlitev

A ne glede na to, kako se bo razpletel spor med TikTokom in ameriškimi oblastmi, so se mnogi Američani, ki so ga doslej uporabljali, odločili, da bodo postali »spletni begunci«. Samo v dveh dneh, preden je minuli konec tedna začela veljati prepoved, se je več kot 700.000 Američanov prijavilo v kitajsko družbeno omrežje Xiaohongshu, ki je po svetu znano pod imenom RedNote.

V nasprotju s kitajsko različico TikToka, ki se imenuje Douyin in ni dostopen uporabnikom zunaj Kitajske, je RedNote dostopen vsem. Sedež ima v Šanghaju in mnogi mladi Američani, ki so presedlali tja, se po omrežjih hudomušno hvalijo, da so postali »kitajski vohuni«, mnogi pa so se v šali na svojih TikTok računih zahvalili svojemu »osebnemu kitajskemu vohunu«, ki jih je spremljal doslej in o njihovi dejavnosti obveščal kitajske oblasti. Seveda gre za norčevanje iz trditev oblastnikov v Washingtonu, da je bil TikTok orodje kitajske tajne službe. Mimogrede: RedNote je že teden dni v Applovi trgovini z aplikacijami na prvem mestu v ZDA.

RedNote je na Kitajskem znan kot Xiaohongshu. FOTO: Dado Ruvic/Reuters

Čeprav je RedNote s 300 milijoni uporabnikov eno večjih svetovnih družbenih omrežij, do zdaj ni bilo prisotno zunaj kitajsko govorečega sveta. Ker so v zadnjih dneh zabeležili velik porast angleško govorečih uporabnikov, je družba, ki ga ima v lasti, objavila več razpisov za zaposlitev angleško govorečih moderatorjev. Novi uporabniki predstavljajo nov izziv, saj mora podjetje ustreči strogim kitajskim pravilom za moderiranje vsebin in zagotavljati pozitivne izkušnje novim, nekitajskim uporabnikom.

Kot poročajo nekateri ameriški in zahodni mediji, je večina novih uporabnikov zadovoljnih z novo aplikacijo, zanimivo se jim zdi odkrivanje, kako poteka življenje na Kitajskem, ena od novih ameriških uporabnic je denimo za CNN dejala, da je ugotovila, da Kitajci niso tako drugačni, zdi se ji čudovito, da jih lahko aplikacija združuje. Nekaj je tudi nezadovoljnežev, ki jim niso všeč stroga kitajska pravila moderiranja objav – tega doslej niso bili vajeni. Kitajci namreč prepovedujejo objavo nasilnih vsebin, sovražnega govora, pornografije oziroma namigovanja na spolnost, prepovedani so politično občutljivi izrazi in objave. Pravila cenzure določajo kitajske oblasti, njihovo izvajanje je praviloma prepuščeno platformam, zato podjetja, ki imajo v lasti aplikacije, zaposlujejo velike ekipe moderatorjev za odstranjevanje vsebin, ki kršijo smernice. Ob morebitnem neupoštevanju pravil moderiranja jim grozi začasna ukinitev ali celo zaprtje.