Betonske džungle bi morale postati zelene, polne visečih vrtov in življenja
Kako mesto ozeleniti, priča že legenda o enem izmed sedmih čudes antičnega sveta, Babilonske viseče vrtove naj bi namreč okrog leta 600 pred našim štetjem postavil babilonski kralj Nabukadnezar II. V novejšem času sta dva arhitekta v arhitekturo vnesla zeleno filozofijo. Avstrijec Friedrich Hundertwasser je najbolj prepoznaven po zasnovi stanovanjske hiše, ki stoji na Dunaju; fasade so svetlo pobarvane in okrašene s pisano keramiko, na vsaki terasi so viseči vrtovi, skupno 250 dreves in grmovnic. Skoraj istočasno je deloval Emilio Ambasz, argentinsko-ameriški arhitekt in mnogokrat nagrajeni industrijski oblikovalec. Med letoma 1969 in1976 je bil kustos za oblikovanje v Muzeju moderne umetnosti v New Yorku. Njegov značilni slog je kombinacija stavb, pokritih z vrtovi, ki jih opisuje kot zeleno na sivo.
Metulji med balkoni
Stefano Boeri je italijanski arhitekt, ki so se ga dotaknili zeleni antični arhitekturni projekti ter literarna in glasbena dela, ki raziskujejo interakcijo med človekom in naravo. S sodelavci iz svojega biroja je v Milanu zasnoval dva nebotičnika, visoka 80 in 112 metrov, ki so ju poimenovali Il Bosco Verticale (Navpični gozd). Vegetacija v njem ustreza 30.000 m2 gozda in podrasti, skoncentrirana na 3000 m2 mestnega območja. Tri leta pred postavitvijo nebotičnika so botaniki in etologi, ki proučujejo vedenje živali, določili, katere rastline bodo posadili. Na posebno okolje so jih pripravili v botaničnem vrtu in jih nato posadili v novi, nenavadni dom.
Rastline filtrirajo sončne žarke in ustvarjajo prijetno notranjo mikroklimo. Pozimi stanovanja ohranjajo topla, poleti hladna. Hkrati uravnavajo vlago, proizvajajo kisik in absorbirajo droben prah ter ogljikov dioksid. Z balkona na balkon letajo metulji, med vejami je svoj naravni habitat našlo več vrst ptic in žuželk: že nekaj let po odprtju nebotičnikov 2014. so našteli 1600 ptic in metuljev. Leto po izgradnji je Navpični gozd prejel priznanje za najlepši in najbolj inovativen nebotičnik na svetu.
Navpični gozd je že leto po izgradnji prejel priznanje za najlepši in najbolj inovativen nebotičnik na svetu.
Podzemni nebotičnik
Intercontinental Shanghai Wonderland je prvi hotel na svetu, zgrajen pod zemljo. Čudežna zgradba je na podlagi kreativne ideje zrasla v opuščenem kamnolomu z izjemnimi gradbenimi prijemi in veliko vrečo denarja. Opuščeni kamnolom je bil brazgotina v predmestju Šanghaja, globok 88 metrov. Martin Jochman je s svojim birojem za arhitekturo zasnoval edinstveni projekt, vreden 300 milijonov dolarjev. Gradnja je bila izjemno zahtevna zaradi statike, stabilizacije sten kamnoloma, potresne varnosti, transporta gradbenega materiala, klimatizacije in ekoloških zahtev. Trajala je več kot 12 let, 18-nadstropni hotel Wonderland je vrata odprl leta 1918; 16 nadstropij je pod površjem, dve sta pod vodo: hotel ima v spodnji podvodni etaži vse glavne instalacije, v zgornji pa sobe za goste in restavracijo s pogledom na pet metrov globok akvarij, v katerem so celo morski psi. Na dnu kamnoloma je umetno jezero, v katero se steka slap. Intercontinental Shanghai Wonderland poleg dubajskega Burj al Araba spada med 10 največjih svetovnih arhitekturnih čudes.
Sprehod pod krošnjami
Otoška država Singapur ima 5,7 milijona prebivalcev, zgradbe zavzemajo velike betonske površine. Ker skrbijo za ravnovesje z naravo, so se odločili, da bodo mesto v zelenem parku. Angleški arhitekturni biro Grant Associates je bil glavni oblikovalec Gardens by the Bay, kompleksa treh botaničnih vrtov skupne površine 101 hektar. Navdih za oblikovanje so črpali iz značilnosti orhideje Vanda Miss Joaquim, rože države. Največja atrakcija je 18 velikanskih dreves, ki se dvigajo med 25 in 50 metri nad tlemi. Niso zrasla po naravni poti, zgradil in osmislil jih je človek. Drevesom so podobna in tudi delujejo podobno: podnevi dajejo senco, ponoči oživijo s svetlobno in glasbeno predstavo. Vsakega sestavlja jedro iz armiranega betona, betonsko deblo, na katerem so pripete sadilne plošče za vertikalne vrtove, in krošnja iz jeklenih cevi. Vsako gosti od 40.000 do 75.000 rastlin 200 vrst, med njimi so bromelije, orhideje, praproti in cvetoče vzpenjavke. Vse so dom številnih ptic in žuželk. Nekaj dreves s sončnimi kolektorji daje elektriko za nočno svetlobno predstavo, druga odvajajo zrak za pomoč pri hlajenju zimskih vrtov. Opravljajo enake funkcije kot prava drevesa: fotosintezo, hlajenje zraka in shranjevanje deževnice. Pod krošnjama dveh dreves na višini 22 metrov poteka 128 metrov dolga sprehajalna pot. Gardens by the Bay so se vpisali v Guinnessovo knjigo rekordov kot največji stekleni rastlinjak.
