Bo umetna inteligenca res uničila človeško ustvarjalnost?

Bo umetna inteligenca res uničila človeško ustvarjalnost? Tako meni več kot dvesto glasbenih izvajalcev, ki so podpisali odprto pismo, ki ga je sestavila neprofitna Zveza za pravice umetnikov (ARA). V zadnjem času smo bili priča kar nekaj medijsko precej odmevnim posegom umetne inteligence v sodobno glasbo. Nad večino smo se sicer navduševali, saj smo zgolj tako lahko slišali ponovno združene Beatle, ki so s pomočjo omenjene tehnologije izdali svojo »zadnjo skladbo«, nad nekaterimi deli, ki smo jih našli na spletu, pa visi črn oblak dvoma, ali morda vse skupaj ni šlo predaleč. Umetna inteligenca je namreč zdaj že tako »pametna«, da nas, če nismo poučeni o delih glasbenikov, zlahka preslepi – tako denimo večkrat ugibamo, ali neko pesem res prepeva pevec, ki je nikoli ni pel. Ko seštejemo vsa dejstva in poguglamo, seveda lahko dokaj hitro pridemo do podatka, ali gre za avtentičen posnetek, vendar če bi skladbo zgolj poslušali, bi nas umetna inteligenca prepričala, da smo našli delček pop zgodovine, za katerega pač nismo vedeli.

V prej omenjenem pismu glasbeniki poudarjajo prav to. Zapisali so, da se morajo zavarovati pred »plenilsko rabo umetne inteligence za krajo glasov in podob profesionalnih umetnikov, kršitev avtorskih pravic in uničenje glasbenega ekosistema«. V pismu glasbeni ustvarjalci pozivajo tudi vse digitalne glasbene platforme, ki ponujajo poslušanje glasbe, da se zavežejo, da ne bodo razvijale ali uvajale tehnologije, vsebin ali orodij za ustvarjanje glasbe z umetno inteligenco, ki spodkopavajo ali nadomeščajo umetnike in človeško ustvarjanje besedil ali odrekajo pravično nadomestilo za delo umetnikov. Po njihovem mnenju bi namreč lahko umetna inteligenca brez nadzora sprožila tekmo, ki bi znižala vrednost njihovega dela in preprečila, da bi zanj prejeli pravično nadomestilo.

Sliši se kot nekaj, kar bi podpisali alternativni glasbeniki oziroma manj znani izvajalci, kajne? A tu se motimo. Med podpisniki so namreč številna velika imena, ki s svojo glasbo služijo lepe denarje in so mednarodno prepoznavna. Med slednjimi so tudi Billie Eilish, Smokey Robinson, Katy Perry, J Balvin, skupina Pearl Jam, Nicki Minaj, Elvis Costello ter zapuščini Boba Marleyja in Franka Sinatre.

A pismo ni tako enoznačno. Podpisniki so namreč priznali, da ima umetna inteligenca sicer »ogromen potencial za nadgradnjo človeške ustvarjalnosti«. Skrbi jih bolj to, da se je deljenje denarja v glasbeni industriji precej spremenilo od padca prodaje cedejev, kaset in plošč. Ko je trg prevzel internet oziroma pretočno predvajanje glasbe (streaming), sta moč in levji delež denarja ponovno romala v roke velikih založb in novih platform, kot je Spotify, zdaj pa jim je prišla ponagajat še umetna inteligenca. Pred njo so se kot prvi zaščitili v ZDA, in sicer v zvezni državi Tennessee, kjer so sprejeli zakon, ki bo začel veljati 1. julija. Slednji med drugim navaja, da generativna orodja umetne inteligence ne smejo posnemati umetnikovega glasu brez predhodnega soglasja. Nekaj se torej le premika. V EU na tovrstne ukrepe še čakamo, v Sloveniji pa (žal) se o tem še nismo začeli niti pogovarjati.