Bob in grah lahko že posejemo
Pomlad trka na vrata in kmalu bo treba poprijeti za delo, če bomo želeli v letošnji sezoni uživati v domačih pridelkih. Tisti, ki bi radi vzgojili povsem domače sadike, so morali začeti že februarja, zamudniki pa še vedno lahko v lončke posejejo skorajda vse zelenjadnice, le za bolj pekoče sorte čilijev se je čas najverjetneje že iztekel in bo treba po sadike v vrtnarijo.
Te sorte namreč potrebujejo več časa in veliko toplote, da sadeži dozorijo in razvijejo pekočino, pri nas pa jih rada prehiti jesen. V začetku marca je še čas za setev paprik, paradižnika in feferonov, pohiteti pa bo treba, če želimo vzgojiti lastne sadike jajčevcev, brokolija, cvetače, zgodnjega zelja in ohrovta.
Konec februarja vestni vrtičkarji običajno tudi že vedo, kaj in kam bodo posadili, pri tem je treba upoštevati tako kolobar kot dobre in slabe sosede, o čemer smo že pisali. Če februarja gredice in zasaditve načrtujemo še bolj na papirju, pa se marca že odpravimo na prosto. Vrtiček prekrijemo s kompostom, če tega nismo storili že prej, in redno odstranjujemo plevel, da ne bo z njim preveč dela med sezono.
Pozabiti ne smemo niti na potke med gredicami, tudi tam bo namreč pognal trdovratni plevel, če zemlje z nečim ne prekrijemo. Uporabimo lahko katero koli zastirko, tudi deske. Pod njimi zagotovo ne bo nič zraslo, ko bomo poleti po nalivih hodili med gredicami, poleg tega v stanovanje na čevljih ne bomo prinesli kopice blata. Marca je priporočljivo začeti okopavati gredice, tudi tako bomo plevelu preprečili, da bi se zasidral, le dovolj pogosto moramo to početi.
Čeprav so noči in jutra še hladni, to nekaterih semen ne moti. Že februarja lahko na prostem posejemo bob, zgodnje korenje, česen in redkvico, ko bomo vstopili v koledarsko pomlad, pa bo čas za setev špinače, rdeče pese, rukole, graha, solate in čebule.
Bob je krasna stročnica, na katero smo za nekaj časa že skoraj pozabili, v zadnjih letih pa njena priljubljenost spet raste. Njegova zrna so odličen vir beljakovin in aminokislin, pripravimo pa ga lahko v številnih jedeh.
Seme lahko vtaknemo v zemljo, ko ima ta pičlih pet stopinj Celzija, pazimo le, da so semena dovolj narazen, saj bob tvori grmičke, podobno kot grah. Med posameznimi vrstami naj bo 60 centimetrov prostora, med semeni pa 20. Ko je bob v zemlji, ga pokrijemo s kopreno, položimo jo neposredno na zemljo in obtežimo. Ko se rastlina veča, premaknemo tudi uteži, da ne bo koprena rastlinic pod seboj omejevala in utesnjevala.
Vrtiček prekrijemo s kompostom, če tega nismo storili že prej, in redno odstranjujemo plevel, da ne bo z njim preveč dela med sezono.
Skoraj povsem enako posejemo grah, le da počakamo do druge polovice marca, nekoliko prilagodimo razdaljo med posameznimi semeni. Drugo od drugega naj bo oddaljeno 10 centimetrov, med vrstami pa pustimo 75 centimetrov prostora.
Marca si lahko pripravimo še dvignjeno gredo, medtem ko bi bilo za visoko bolje, če smo se priprave lotili že jeseni, ko je bilo na vrtu dovolj listja in drugega organskega materiala. Spomladi po vrhu samo še nasujemo nekaj prsti, ker se pozimi material posede. Če nam to ni uspelo, se potrudimo, da jo pripravimo vsaj en mesec, preden bomo nanjo sejali ali sadili.
