Boj za travniškega postavneža

Junija so zaposleni v Javnem zavodu Krajinski park (JZ KP) Goričko pregledali 3,2 hektarja travnikov, ki so življenjski prostor zelo redkega metulja – travniškega postavneža. Namen pregleda je bilo poiskati travniško izjevko z jajci ali gosenicami: našli in s količki označili so 89 takšnih lokacij. Količki so namenjeni koscem, da bodo označene rastline obkosili. Julija, avgusta in deloma septembra se bodo gosenice namreč prehranjevale z listi travniške izjevke in si iz njih naredile gnezdo, pajčevinasto tvorbo, ki jih bo varovala pred vremenom in plenilci, kot so ptice. Tako bodo gosenice lahko varno rasle in se razvijale do stopnje, ko se bodo jeseni pred neugodnimi zimskimi razmerami umaknile v tla in se zabubile.

Gnezda gosenic travniškega postavneža so v JZ KP Goričko začeli označevati že leta 2018 v okviru projekta Gorička krajina. Ukrep se je za ohranjanje populacije travniškega postavneža na Goričkem izkazal za učinkovitega, saj se je število najdenih gnezd gosenic iz leta v leto povečevalo. Letos so sicer našli manj gnezd oziroma hranilnih rastlin z jajci in gosenicami kot lani. Domnevajo, da je za to krivo neugodno vreme z nadpovprečno veliko dežja v maju, ko odrasli metulji odlagajo jajčeca. Hkrati so bili travniki s travniško izjevko v času izletavanja metuljev iz tal deloma poplavljeni.

Zaposleni so označili 89 lokacij. FOTO: Gregor Domanjko

Travniški postavnež (Euphydryas aurinia) velja za enega najredkejših in hkrati najbolj ogroženih metuljev v KP Goričko. Tudi drugod po Sloveniji in Evropi njegove populacije na mokrotnih travnikih drastično upadajo. Je do 4,5 cm velik metulj iz družine pisančkov; zgornjo stran kril ima oranžno-rjavo lisasto, značilni vzorec črnih pik pa je viden na zgornji in spodnji strani zadnjih kril. Je enogeneracijska vrsta, kar pomeni, da se odrasli metulji pojavijo le enkrat na leto v obdobju od sredine maja do sredine junija. Samice jajčeca odlagajo v velikih skupkih na spodnjo stran listov travniške izjevke (Succisa pratensis). Gosenice imajo šest stadijev, ki se razlikujejo po velikosti in obarvanosti, saj se gosenice levijo. Prvi trije stadiji so v poletno-jesenskem obdobju pred hibernacijo, trije nastopijo po zimskem mirovanju. Spomladi se gosenice zbudijo in sčasoma začnejo živeti same. Konec marca ali na začetku aprila se zabubijo in že konec aprila lahko na mokrotnih travnikih vidimo prve metulje. Višek aktivnosti odraslih metuljev je v prvi polovici maja.

Namen pregleda je bil poiskati travniško izjevko z jajci ali gosenicami travniškega postavneža. FOTO: Gregor Domanjko

Hranilna rastlina gosenic na Goričkem je izključno travniška izjevka, ki uspeva predvsem na vlažnih travnikih. Na zahodu Slovenije travniški postavnež živi tudi na bolj suhih travnikih, kjer se gosenice hranijo z navadnim grintavcem (Scabiosa columbaria), njivskim grabljiščem (Knautia arvensis) in redkeje tudi s trpotci, naprstci in jetičniki. Podobno velja za populacije travniškega postavneža, ki živijo v gorskem svetu. Odrasli metulji nektar iščejo predvsem na rumeno cvetočih rastlinah, kot je spomladi cvetoča ripeča zlatica.