Borbeno razpoloženi menihi
V Firencah, enem najlepših italijanskih mest z zelo bogato zgodovino, se štirje možakarji pripravljajo na nenavaden protest oziroma že kar upor. Gre za štiri menihe avguštinskega reda, ki so pred dnevi napovedali, da se bodo zabarikadirali v samostanu svetega Duha (Santo Spirito), katerega del je tudi znana bazilika svetega Duha. Na ta način naj bi poskušali preprečiti, da bi samostan spremenili v luksuzni dom za starejše ali celo v hotel za petičneže.
4
menihi živijo zdaj v samostanu svetega Duha v Firencah.
»Ne moremo biti več tiho,« je za ameriško medijsko hišo CNN prejšnji teden izjavil 65-letni pater Giuseppe Pagano, ko je skupaj s še tremi menihi uprizoril majhen protest kot napoved upora. »Pripravljeni smo zavzeti posest,« je bil še odločen oče Pagano in napovedal, da bodo na dan, ko se bodo začela gradbena dela – samostan je namreč že obdan z gradbenimi odri –, zasedli samostan in zaprli njegova vrata. Dejal je še, da se zaveda posledic svojega početja. »Pogledal sem na Google, kakšne bi bile morebitne posledice takšnega protesta, in ugotovil, da bi bili dolžni plačati tisoč evrov globe, lahko pa bi nas poslali za leto dni v zapor. Kar pa je zelo nizka cena v primerjavi s tem, da branimo svoj prav,« je bil še odločen pater Giuseppe Pagano.
Ne bodo sami
Kot je še dejal, je najstarejši menih star 88 let, a je »v veliko boljši kondiciji, kot sem jaz«. Pri protestu in uporu ne bodo sami, saj se jim bodo pridružili še samostanski kuhar, vrtnar in trije študentje, ki zdaj začasno stanujejo pri njih. Za pomoč so avguštinski menihi zaprosili tudi nevladno civilno organizacijo Rešimo Firence (Salviamo Firenze), ki se že nekaj časa bojuje proti pretiranemu turizmu in poskuša to zgodovinsko toskansko mesto obvarovati pred množicami turistov, ki dobesedno oblegajo firenške zgodovinske bisere. Aktivisti organizacije Rešimo Firence so menihe seveda z veseljem podprli in se že zavezali, da se bodo tudi oni zabarikadirali v samostan v tistem trenutku, ko se bodo tudi dejansko začela gradbena dela.
Tudi v italijanski javnosti je mogoče zaznati čedalje več razumevanja za boj redovnikov samostana svetega Duha in tudi solidarnosti z njimi. Podporo jim pomaga zbirati tudi Eike Schmidt, nekdanji direktor najbolj znane firenške galerije Uffizi. »To je vprašanje zgodovine in same identitete Firenc, Italije in naše civilizacije,« je ugledni meščan Firenc izjavil za lokalne medije. «Izvirni greh tega, kar se dogaja zdaj, sega v čas združevanja Italije, ko so samostanski kompleks razdelili med več skrbnikov. Škandal pa je novejšega datuma, odkar so ga v grobni tišini predali zasebnikom,« je še dejal Schmidt.
Samostan in cerkev svetega Duha v Firencah sta na južni strani reke Arno, nasproti zgodovinskega središča Firenc v četrti Oltrarno, že od leta 1252. Ko so tega leta zgradili most Svete Trojice (Ponte Santa Trinita), so se v avguštinskem redu odločili, da bodo na zemljišču, ki so ga dobili v posest dve leti prej, zgradili cerkev in samostan. Cerkev je bila prvotno posvečena Mariji, vsem svetnikom in svetemu Duhu. Samostan Santo Spirito je sčasoma postal središče znanstvenih dejavnosti in je bil leta 1284 priznan kot Studium Generale (srednjeveška univerza) avguštinskega reda. Leta 1287 je bil v samostanu tudi kapitelj avguštinskega redu. Santo Spirito je bil povezan z zgodnjim humanizmom v Firencah. Ena od skupin, ki jo je vodil Giovanni Boccaccio, avtor znamenitega Dekamerona, se je tam srečala v letih 1360 in 1370. Po smrti leta 1375 je Boccaccio zapustil svojo knjižnico prav samostanu svetega Duha. Samostan in cerkev sta bila vse do druge polovice 19. stoletja v popolnem upravljanju avguštincev.
1252.
leta so ustanovili firenški samostan in cerkev svetega Duha.
Izvirni greh
Kot je izjavil že nekdanji direktor galerije Uffizi Eike Schmidt, pa je izvirni greh za sedanji spor nastal leta 1866, v času, ko je Giuseppe Garibaldi združil italijanske mestne države v zedinjeno Italijo. Takrat je združena italijanska država za potrebe vojske zavzela polovico samostana oziroma zgornje samostanske prostore in jih preuredila v vojašnico. Menihom so ostali le spodnji samostanski prostori. Vojakov v zgornjih samostanskih prostorih že dolgo ni več, italijansko ministrstvo za obrambo pa je leta 2022 objavilo razpis za obnovo svojega dela samostanskega kompleksa. Zmagalo je podjetje Fastpol, ki se sicer ukvarja z gradnjo hotelov in luksuznih nepremičnin za upokojence.
1866.
leta je del samostana prisvojila italijanska država in ga spremenila v vojašnico.
Pater Pagano je prejšnji teden na protestu dejal, da se z njimi o načrtovani gradnji nihče ni pogovarjal. »Dolga leta smo vedeli, da se vojska namerava izseliti, in prosili smo jih, naj nas obveščajo – potem pa izvemo, da je ministrstvo v razpis vključilo naše dvorišče,« je dejal Pagano. »Podjetje, ki je bilo izbrano na razpisu, sicer trdi, da bo naredilo dom za upokojence, ampak dozdeva se nam, da bo to veliko bolj podobno hotelu s petimi zvezdicami,« je dodal Pagano ter opozoril na pretekle projekte podjetja in tokratni proračun. »Ideja, da bi gosti imeli razgled na edino dvorišče, ki ga mi uporabljamo, je vdor v našo zasebnost.«
Štirje redovniki, ki živijo v samostanu, so se skupaj z avguštinsko univerzo Villanova iz ameriške Pensilvanije obrnili na italijansko obrambno ministrstvo s prošnjo za sestanek, na katerem bi proučili možnosti za alternativni načrt za nekdanjo vojašnico. Predlagajo izgradnjo družbenega centra za prebivalce Firenc. Na prošnjo za sestanek niso dobili odgovora, je Pagano zapisal v odprtem pismu, ki ga je naslovil na župana Firenc. Kajti Pagano in njegovi bratje so za podporo prosili tudi mesto Firence, v upanju, da bi mesto podprlo njihov alternativni načrt preureditve samostana, ki bi vključeval knjižnico, konferenčno sobo, hostel za študente in restavracijo. Menihe zastopa odvetnik Lorenzo Calvani, ki že pripravlja tožbo, v primeru, če se bodo gradbena dela tudi dejansko začela. »Ne bomo samo nemočno opazovali ob strani. Poskusili bomo vse možnosti,« je bil prejšnji teden odločen in borbeno razpoložen pater Giuseppe Pagano.
Bogata zgodovina
Samostan je bil v poznem 14. stoletju tudi središče političnega vrenja v tedanji florentinski republiki: po zmagi Firenc nad Milanom v drugi milanski vojni leta 1397 so se mestni oblastniki odločili zgraditi novo cerkev svetega Duha. Dela na novi cerkvi, sedanji baziliki Santo Spirito so se končala slabo stoletje kasneje, leta 1471. Nekaj časa je v njem živel in študiral tudi Michelangelo Buonarroti, v samostanu pa je še vedno leseno razpelo, ki ga je eden največjih renesančnih mojstrov izrezljal za baziliko svetega Duha.
