Borisa Johnsona je prinesla in odnesla laž
Da znani slovenski pregovor o lažeh in kratkih nogah še kako drži, je to pomlad na lastni koži izkusil eden vsekakor najbolj prepoznavnih politikov v Veliki Britaniji – razvpiti Boris Johnson. Njemu laganje ali zavajajoči populizem, kakor se v politično korektnem jeziku, ki ga še uporabljajo nekateri redki spodobni mediji, nikoli ni bilo tuje. Vso kariero, ki jo je začel kot novinar, nadaljeval pa kot politik – med drugim je bil britanski zunanji minister ter tudi župan Londona –, je hodil po tankem robu dovoljenega in za politiko še sprejemljivega. A kot so pred dnevi zapisali mnogi komentatorji, ki so pobliže spremljali njegovo kariero, je Boris Johnson odšel zaradi tega, kar ga je na oblast tudi prineslo: laži. Zaradi laži se je moral nekdanji britanski premier, ki je bil vsekakor najbolj prepoznaven britanski politik v zadnjem času, posloviti od politike.
Zanj je bilo, kot se je izkazalo, usodno laganje o zabavah, ki jih je prirejal v podeželski rezidenci britanskih premierjev Chequers v času epidemije covida-19, ko je prav vlada, na čelu katere je bil, vpeljala zelo ostre in restriktivne ukrepe. Ko je bilo kakršno koli socialno življenje v Veliki Britaniji prepovedano, je premier s prijatelji večkrat priredil zabave, in to ne samo na vrtu v Chequersu, temveč tudi v uradni rezidenci na Downing Streetu 10. In da bo mera polna, Johnson kot premier ni bil izjema. Konec minulega tedna je časnik Daily Mirror na svoji spletni strani objavil videoposnetek, na katerem je mogoče videti osebje britanske vladajoče konservativne stranke, kako v času pandemije in najhujših ukrepov pijejo in plešejo na božični zabavi. Na skoraj eno minuto trajajočem posnetku je videti uslužbenca, ki plešeta, in to pred znakom z napisom Prosimo, ohranite razdaljo. Prav tako je slišati nekoga, ki pravi, da se lahko snema, »dokler ne prikazujemo, da kršimo pravila«.
Covidne zabave
Video, ki so ga posneli na sedežu konservativne stranke v Westminstru decembra 2020, je podobno kot laganje Borisa Johnsona požel zelo negativne odzive. V času, ko je bilo druženje v zaprtih prostorih ostro prepovedano, razen za člane iste družine, so se torijci odkrito norčevali iz ljudi, ki so spoštovali protikoronske ukrepe, so med drugim izjavili nekateri člani opozicijske laburistične stranke. In ta posnetek je Daily Mirror objavil le nekaj dni pred tem, ko so v začetku tega tedna poslanci britanskega parlamenta glasovali o poročilu parlamentarnega odbora za privilegije, ki je preiskoval, ali je Johnson zavajal parlament o svojih zdaj že razvpitih covidnih zabavah.
Parlament je poročilo podprl, kar več poslancev, med njimi tudi Johnsonova strankarska kolegica in predhodnica na čelu vlade Theresa May, ki je dejala, da je podpora temu poročilu pomembna zato, da politiki pokažejo ljudem, da za vse veljajo isti zakoni in isti ukrepi. Glasovanja se ni udeležilo več torijcev, podpornikov in prijateljev Borisa Johnsona, ki so s svojo odsotnostjo na eni strani pokazali, da se ne strinjajo s poročilom parlamentarnega odbora za privilegije, po drugi pa se tudi izognili kritikam javnosti, da se z glasovanjem proti poročilu strinjajo z lažmi Borisa Johnsona. Člani odbora za privilegije, štirje poslanci iz vrst vladajočih torijcev in trije iz opozicijske laburistične stranke, so sicer na koncu poročila predlagali 90-dnevni izgon oziroma suspenz iz spodnjega doma britanskega parlamenta, a je ta ukrep postal brezpredmeten, ker je Johnson pred dnevi odstopil kot poslanec in se umaknil iz politike.
Lagal naj bi na štirinajst različnih načinov, ne nehote, kot trdi sam, ampak zavestno in namerno.
Kar 106 strani obsežno poročilo odbora za privilegije je bilo za Johnsona in njegovo samozagledanost v lastni prav naravnost ponižujoče. Člani odbora so ugotovili, in to soglasno, čeprav je imela v njem večino Johnsonova vladajoča konservativna stranka, da naj bi lagal na štirinajst različnih načinov, ne nehote, kot trdi sam, ampak zavestno in namerno. Ta prekršek je toliko resnejši, ker je bil, ko je lagal, na položaju predsednika britanske vlade. Od vseh, ki jim dokažejo laganje v parlamentu, ki mu nekoliko lepše rečejo zavajanje, pričakujejo, da bodo odstopili. Poročilo kar 92-krat omenja Johnsonovo zavajanje parlamenta, kar bi celo v njegovem primeru moralo pomeniti, da lahko pozabi na vrnitev v politiko, posebno na oblast. Poročilo mu očita tudi žaljenje in ustrahovanje odbora, ki je Johnsona nameraval izgnati iz parlamenta za tri mesece, ne samo za deset dni, kot so napovedovali. Dva člana odbora sta celo zahtevala dosmrtni izgon. Odbor je priporočil celo odvzem prepustnice za vstop v parlament, do katere so upravičeni nekdanji poslanci, kar je za nekdanjega nadutega premierja veliko ponižanje.
Poročilo mu očita žaljenje in ustrahovanje odbora.
Žrtev lova na čarovnice?
Boris Johnson je v svoji odstopni izjavi, pa tudi že prej, ko je odbor izdal poročilo, dejal, da je žrtev lova na čarovnice in »kengurujskega sodišča«, kot v Britaniji rečejo sodiščem, kjer si že vnaprej spoznan za krivega in obsojen. Je pa bil ves ta proces ugotavljanja Johnsonovega laganja oziroma zavajanja parlamenta pravi javni cirkus. Ko je odbor marca letos zaslišal Johnsona, so to prenašale televizije. Nekdanji premier je bil med zasliševanjem pogosto jezen, kljubovalen, prepirljiv in celo agresiven. Trdil je celo, da so obtožbe proti njemu nore, čeprav je ničkolikokrat priznal, da je zavajal parlament, a vedno z dodatkom, da tega ni počel zavestno, namerno in premišljeno. Da je torej govoril neresnico, ni pa lagal. Odgovornost za afero s covidnimi žurkami je takrat pripisal sodelavcem, ki so ga povabili na »srečanja in sestanke«, kjer se je tudi veliko jedlo in pilo. A s temi izgovori ni bil prepričljiv.
Boris Johnson je serijski lažnivec in podlež, ki se je vedel odvratno.
Laburistični poslanec Chris Bryant, dolgoletni Johnsonov kritik, ki se je odpovedal članstvu v odboru za privilegije, da mu ne bi pripisali pristranskosti, je ob objavi poročila izjavil to, kar si je mislila velika večina njegovih političnih nasprotnikov: »Boris Johnson je serijski lažnivec in podlež, ki se je vedel odvratno.« In s to oznako se očitno strinja tudi čedalje več ljudi v britanski javnosti. Laži so Borisa Johnsona pripeljale do politične slepe ulice, iz katere bo težko našel izhod.
Zvezdniški politik
»Boris Johnson je prvi britanski estradni, zvezdniški politik. Temu primerno se je vedel kot noben politik pred njim. Znal je biti smešen in zabaven. Mnogi so ga imeli za klovna. Njegov stari oče je bil turški novinar in politik, ki je prebegnil na Otok. To Johnsona ni oviralo pri brexitskem strašenju Otočanov, da bo Britanijo preplavilo 80 milijonov Turkov, če ne bo zapustila EU. Če parafraziramo star turški pregovor: 'Ko se klovn preseli v palačo, ne postane kralj, ampak palača postane cirkus,'« je nekdanjega britanskega premiera ocenil dolgoletni dopisnik iz Velike Britanije Brane Kastelic.
