Brežiški vodovodni stolp med slavnimi

Ko te zagledam v daljavi, vem, da sem spet doma. Vedno me prvi pozdraviš s svojo pokončno privlačnostjo …« je med drugim pred leti o ponosu mesta, brežiškem vodovodnem stolpu, zapisala nekdanja Brežičanka. Ja, stolp, ki mu mnogi še vedno ponemčeno rečejo vaserturn, je zaradi izjemne višine, mogočnosti in trdnosti zaščitni znak Brežic. Že od daleč vabi v mesto, ki je bilo več stoletij znano kot pomembno trgovsko in obrtno središče Posavja. Zdaj je obnovljen znova zasijal v vsej lepoti.

V Sloveniji imamo le dva vodovodna stolpa, poleg brežiškega stoji še v Kranju. Gorenjski je bil zgrajen leta 1911, brežiški tri leta pozneje. Kranjski je visok 43 metrov, brežiški še tri metre višji. Prostornina rezervoarja kranjskega je 250 kubičnih metrov, brežiškega pa je bil 160 kubikov, a so po obnovi rezervoar odstranili in prostor preuredili za turistične obiske. Nekoč je služil za oskrbo prebivalcev mesta s pitno vodo, pravzaprav vse do leta 1983. Leta 1988 so ga vpisali v Register nepremične kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo RS z evidenčno številko 7131.

Zgrajen v viharnih časih

Zgrajen je bil leta 1914 in je bil poseben dosežek za Brežice, saj takšnega stolpa za vodooskrbo niso imela niti večja mesta. V začetku 20. stoletja je imela v Brežicah nemška kultura še vedno več veljave od slovenske, oblast, tudi gospodarstvo in skrb za infrastrukturo so bili večinoma v nemških rokah. »Proti pričakovanju tedanji časniki, ne nemški ne slovenski, niso poročali o gradnji vodovodnega stolpa v Brežicah, ki so ga gradili brežiški zidarji in drugi obrtniški mojstri, niti nista v več sto pregledanih časnikih z besedo omenjeni izgraditev in otvoritev stolpa. Nekoliko je to mogoče pripisovati začetku prve svetovne vojne, da o gradnji niso poročali slovenski časniki, pa tudi dejstvu, da je brežiški vodovodni stolp gradila vzhodnonemška Südmarka, društvo za podpiranje nemštva pri nas,« je v zborniku ob 100-letnici vodovodnega stolpa v Brežicah z naslovom Spomenik vodi zapisala Ivanka Počkar, etnologinja v Posavskem muzeju Brežice. Med drugim navaja, da brežiški vodovodni stolp za nekaj metrov presega povprečno višino vodovodnih stolpov v svetu, ki je 40 metrov. Naveden je celo na seznamu 43 slavnih vodovodnih stolpov na svetu, ki še stojijo v Sloveniji, Kanadi, na Hrvaškem, v Angliji, Združenih državah Amerike, Indoneziji in na Slovaškem.

Ob postavitvi stolpa ni bilo otvoritve, je bila pa zdaj, ko je obnovljen. FOTO: Tanja Jakše Gazvoda

Pred prvo svetovno vojno so se Brežičani z vodo oskrbovali na različne načine. Za pranje je prišla prav voda iz Save, za pitje in kuhanje so jim služili javni in zasebni vodnjaki ter izviri, izkoriščali so tudi kapnico. Ob razmišljanju, kako pripeljati vodo v hiše v mestu, ki leži na ravninskem platoju, so preračunavali različne možnosti, seveda je bila odločilna gospodarnost. »Za ekonomično delovanje so potrebovali dovolj velik rezervoar na ustrezni višini. Zagotovo so preračunavali strošek vodenja cevovoda na dokaj oddaljeni hrib nad Čatežem, kjer bi lahko stal dovolj velik betonski rezervoar. Veliko težavo je predstavljal tudi prehod reke Save in Krke. Mestni veljaki so se odločili, da je ceneje, če postavijo v središču mesta dovolj visok hrib – stolp, na vrhu katerega bo betonski rezervoar. Zgledov iz ravninskih delov po svetu je bilo dovolj. Izgradnja stolpa in rezervoarja je bila zahteven inženirski in gradbeni izziv. Glede na to, da mestni vodovodni stolp še stoji, so bili uspešni,« so zapisali v Posavskem muzeju. Sistem je deloval tako, da je večstopenjska črpalka s svojim potiskom in kapaciteto 35 kubičnih litrov vode na uro iz vrtine v Brezini polnila rezervoar na vrhu vodovodnega stolpa, ki je imel prostornino 160.000 litrov. Kasneje so bili na razpolago novi viri pitne vode in sodobnejše, zmogljivejše črpalke. Zmogljivost vodnega stolpa je žal zaostajala glede na potrebe, zato so ga morali upokojiti.

Zdaj ima osem etaž

Stolp je valjaste oblike z osemkotnim prostorom za rezervoar na vrhu, ki ga pokriva piramidasta streha. Sam rezervoar je bil visok in širok šest metrov, valjasta posoda iz armiranega betona je imela kapaciteto 160 kubičnih metrov. Ključni del vodovodnega omrežja Brežic je bil do leta 1972, ko so pri Čatežu zgradili vodohran za celotno območje, nakar je ostal rezervni objekt do leta 1983. Nato je objekt opuščen propadal do leta 2001, ko so v stolpu odprli gostinski lokal. Zasebnik je tedaj stolp delno obnovil, čez leta pa je gostinska dejavnost v njem zamrla.

Tale fotografija, ki jo je leta 1914 posnel fotograf Josip Pelikan, je nastala ob zaključnih gradbenih delih. Na njeni podlagi je nastala razglednica, ki je bila v lasti Franja B. Gregla.

Občani so si želeli prenove in odprtja stolpa za javnost, tudi občina Brežice z županom na čelu si je vse od 2018. prizadevala za to. Leta 2020 je občina uredila lastniško razmerje z najemnikom, februarja lani pa so že pridobili gradbeno dovoljenje. Konec avgusta 2021 je bila s podjetjem SL-inženiring Boršt, d. o. o., podpisana pogodba. Pri obnovi je bila izjemno pomembna rekonstrukcija stolpa za zagotovitev stabilnosti in potresne varnosti, saj je pregled objekta razkril, da je vodovodni stolp le še 60-odstotno potresno varen.

V nadaljevanju so se na občini odločili, da uredijo še objekt za obiskovalce, tako imenovani paviljon, saj sam stolp zaradi omejenega prostora ne zagotavlja dovolj površin za sprejem večje skupine ljudi. Občina je v Ulici stare pravde odkupila nepremičnino in začela gradnjo paviljona, ki bo s stolpom funkcionalna celota. Paviljon bo zgrajen do konca leta, v njem bodo tudi trgovinica spominkov, kavarna, sanitarije in še kaj.

Z rekonstrukcijo so stolp prilagodili novi namembnosti: uredili so klet, pritličje in šest nadstropij – skupaj torej osem etaž. Odstranili so obstoječe etaže od pritličja do četrte etaže in uredili nove vključno z novim notranjim dvigalom iz kleti do razglednih točk na balkonih v petem nadstropju in vodohrana v šestem. Na nivoju balkona je torej prva razgledna točka v stolpu. Tu so ohranili stare obrobe, balkone in del ograje. Ohranili so tudi cevi, ki so prej služile za dovod vode v rezervoar. S tem je prikazana osnovna funkcija, ki jo je stolp nekoč imel. Na nivoju vodohrana so morali narediti preboje sten, ki obiskovalcem omogočajo dostop do oken v osmerokotnem lesenem ovoju rezervoarja in od koder se ponuja čudovit razgled na Brežice in okolico. Obiskovalec se lahko odžeja pri fontani, saj je voda rdeča nit obiska stolpa, ki je v svojem bistvu prav spomenik osnovni dobrini za preživetje – kakovostni pitni vodi.

Brežice z višine FOTO: Tanja Jakše Gazvoda