Brutalno iskrena izpoved glasbenika
Uroš Perić, pianist, aranžer in tekstopisec, ki slovi kot izjemen vokalist in interpret pesmi iz zlate dobe bluesa, jazza in soula, te dni predstavlja avtobiografsko knjigo s preprostim naslovom 20 let glasbe – Življenje in glasba. »V njej se predstavim točno takšen, kot sem. Pripovedujem o svojih začetkih, vztrajnem učenju, preboju na mednarodno sceno ter o sodelovanju z glasbenimi velikani. Rdeča nit knjige je iskrenost, zato v njej brez dlake na jeziku razkrivam tudi svojo zasebnost, predvsem ljubezen do žensk in alkohola. Tega nisem skrival, saj bi sicer vsi, ki me poznajo, rekli, da to nisem jaz,« je povedal Uroš. Po Sloveniji trenutno predstavlja knjigo skupaj z založnikom Luko Furlanom, ki je bil nekdaj njegov osebni šofer in »deklica za vse«, kot je dejal.
Ideja, da bi napisal knjigo, se je porodila pisatelju in glasbeniku Mateju Krajncu. Nekajkrat sta se srečala v živo, sicer pa je Uroš svoja pripovedovanja o tem, kaj vse se mu je dogajalo, snemal in mu posnetke pošiljal, Krajnc pa jih je prepisoval in urejal. »Precej sva se pogovarjala tudi o njegovi ljubezni do žensk, ki je kar obširna tema. Ko je pripovedoval razne prigode in anekdote, sem pomislil, da bi lahko napisal knjigo samo o Periću in njegovih ženskah, bila bi napeta kot akcijski triler. A kot je že sam povedal in bo razvidno iz knjige, sva ženskam naposled seveda posvetila nekaj prostora, z vsem dolžnim spoštovanjem in tudi brez konkretnih imen, glasba pa je ostala v ospredju,« je razložil avtor. Z Urošem sta se spoznala leta 2006, srečala sta se v zaodrju velikega jubilejnega abrahamovega koncerta Ota Pestnerja.
Ženskam sva naposled seveda posvetila nekaj prostora, z vsem dolžnim spoštovanjem in tudi brez konkretnih imen, glasba pa je ostala v ospredju.
S harmonike na klaviature
Uroš je na eni od predstavitev dejal, da je imel srečno otroštvo, čeprav je bil falot. Glasba ga je pritegnila že zelo zgodaj; najprej je pel, nato je igral harmoniko, a ker s profesorjem nista bila kompatibilna, ga je ljubezen do učenja minila. »Starši so mi dali moralni kompas, saj sem rad zašel na stranpoti, a sem se z njih tudi vedno pravočasno umaknil,« je iskren Perić, ki je s harmonike prešel na klaviaturo. Prvo mu je kupil, prav tako prvo obleko, oče založnika knjige Luke Furlana. »In še danes dela brezhibno,« zagotavlja Perić, ki se še dobro spomni, kdaj si je kupil prvo ploščo in koliko mu je to pomenilo.
Starši so mi dali moralni kompas, saj sem rad zašel na stranpoti, a sem se z njih tudi vedno pravočasno umaknil.
V knjigi je brutalno iskren in na trenutke zelo sočen pri opisovanju, kako je osvajal ženske in one njega. Dodana vrednost je zagotovo poglavje, v katerem Perića opisujejo tuji in domači glasbeniki, menedžerji in novinarji. Mladen Melanšek, basist in originalni član Bluenote kvarteta, je razkril, da je Perić na svojih začetkih pogosto imitiral Raya Charlesa, nato pa je trajalo nekaj časa, da se je znebil naziva imitator, saj je pisal svojo zgodbo avtorja in odličnega izvajalca soul, blues in jazz glasbe. Kitarist in član Big banda RTV Slovenija Primož Grašič je o Periću med drugim dejal, da ima neverjeten talent. Po odzivih sodeč je knjiga izjemno zanimivo in napeto branje.
