Čas za načrtovanje gredic in posevkov
S februarjem se počasi začenja nova vrtičkarska sezona, najprej za tiste, ki so sklenili sami poskrbeti za sadike. A tudi drugi morajo razmišljati, kaj naj letos krasi vrtičke, ter načrtovati gredice in posevke na njih. Bistvenega pomena sta dve stvari – sosedi in kolobar. Oboje prispeva h kakovosti in količini pridelka. Dobri sosedje si pomagajo, s kolobarjenjem pa poskrbimo za to, da imajo rastline vedno dovolj hranil. Ko je vrtiček nov ali sveže pognojen, ima prst seveda največ hranil, ki jih rastline nato vsako sezono črpajo, po nekaj letih pa je zemlja že močno osiromašena.
Zato na začetku na gredice posadimo ali posejemo rastline, ki potrebujejo največ hranil. Mednje spadajo zelje, cvetača, ohrovt, koleraba, brokoli, paradižnik, paprika, jajčevci, kumare, bučke, melone in lubenice, visok fižol, pastinak, zelena in zgodnji krompir. Na gredice, kjer je prvo leto rasla katera od te zelenjave, naslednje leto posadimo ali posejemo tiste, ki potrebujejo nekoliko manj hranil, denimo redkev, korenje, kolerabo, rdečo peso, blitvo, endivijo, radič in motovilec, tudi česen, por in zimsko čebulo, tretje leto pa peteršilj, špinačo, nizek fižol, grah, bob in čičeriko. Zadnje bodo namreč dobro uspevale v bolj osiromašenih tleh.
Po tretjem letu gredice pognojimo in nanje spet posejemo najbolj požrešne zelenjadnice. Kolobarjenje je pomembno tudi zato, da preprečimo, da bi se preveč namnožili škodljivci. Ne marajo namreč vsi vseh pridelkov, a če bodo letos naleteli na bogato zalogo svoje najljubše hrane, se bodo naslednje leto zagotovo vrnili. Ko bodo ugotovili, da je na gredici nekaj, kar jim ne diši, pa bodo hitro odšli.
Ne razumejo se vsi z vsemi
Ko določimo, kam bomo posadili rastline, se podučimo še o njihovih dobrih in slabih sosedih. Slabi so denimo tisti, ki iz zemlje črpajo enaka hranila, zato bo v tem primeru optimalno uspevala le ena od rastlin, sploh če smo jih posadili blizu. Lahko tudi privlačijo enake škodljivce in ne bo preživela nobena sadika ali plod, zato ni dobro, da ju posadimo skupaj. Paradižnik, ena najbolj priljubljenih rastlin na slovenskih vrtovih, bo denimo najbolje uspeval ob čebuli, česnu, bučkah, kumarah, peteršilju, fižolu, solati, špinači in baziliki, ne mara pa krompirja, graha, zelja in korenja. Krompirja in kumar ne marajo še bučke, drugače pa so njihovi dobri sosedje enaki paradižnikovim.
Dobri sosedje si pomagajo,
s kolobarjenjem pa poskrbimo za to, da imajo rastline vedno dovolj hranil.
Kumare ne marajo paradižnika in krompirja, se pa dobro razumejo s čebulo, solato, fižolom, grahom, brokolijem in zeleno. Motovilec lahko posejemo kamor koli, le v bližino baldrijana ne, tudi radič ni pretirano zahteven, med sosedi ne mara le peteršilja in endivije, slednji prav tako ne godi bližina radiča.
Dobri sosedi paprike so koleraba, kumare, česen, drobnjak in vse vrste solat, slabi pa fižol, grah, krompir in zelje. Blitva ne mara špinače in rdeče pese, brokoli korenja, redkve in paradižnika, cvetača čebule in kolerabe. Krompir lahko posejemo v bližino špinače, fižola, graha, peteršilja in pastinaka, ne pa ob bučke, paradižnik, kumare in čebulo. Dobri sosedi špinače so fižol, krompir, paradižnik in kumare, slabi blitva, čebula in rdeča pesa. Zelje ne bo dobro uspevalo preblizu paradižnika, česna, čebule in brokolija, veliko boljša izbira so grah, fižol, kumare, solata, špinača in zelena.
