Če bi Bog še enkrat prišel na svet

Mislim, a ne, pravi Bog, ne pa tisti bogovi, ki so v otroštvu verjetno padli na glavo in jih niso zdravili, pa so potem mislili, da so bogovi.

Mislim, a ne, kot posledica padca. Najboljši posttravmatski opis tej skupini je nekoč podal Vlado Kreslin. Z Malimi bogovi, ki so svarili pred malimi bogovi.

Mali bogovi so vse manjši. Delajo se, da verjamejo v boga. Mali bogovi govorijo glasno. Da bi se jih slišalo do neba …

Kreslinovih verzov na prelomu tisočletja žal nismo vzeli zares.

V primeru malih bogov je malo nerodno reči: »Bogu hvala, še dobro, da imamo Jezusa,« pa čeprav je res tako.

Kaj bi Jezus počel, če bi bil rojen danes? Predstavljajte si, da se Jezus odloči za instagram profil. »Ljubite se med seboj, kot sem jaz vas. Sledi za navdih in večne življenjske nasvete.«

Njegovi vsakodnevni storiji bi vključevali citate o odpuščanju in ljubezni, a tudi opozorila o nevarnostih pohlepa in hinavščine. #Blagorživljenju bi postal globalni trend.

Bi stal na čelu protestov proti podnebnim spremembam, pozival k socialni pravičnosti in zahtevam za enakopravnost? Bi obiskoval begunske tabore in razbijal meje med ljudmi, ki jih družba tako rada gradi? S svojo karizmo in brezkompromisno predanostjo bi gotovo nagovoril milijone.

Če ga ne bi obtožili plagiatorstva samega sebe, bi bilo vseeno hudo. Mediji bi ga raztrgali: »Kdo je ta samozvani odrešitelj?« Skeptiki bi analizirali njegove besede in jih vrteli po svojem okusu. »Samo še en guru za pranje možganov,« bi pisali spletni komentatorji. Tisti časopisni bi bili tiho, ker časopisov s samorodnimi in nenaročenimi komentarji tako in tako skoraj ni več.

Farmacevtska podjetja bi ga kritizirala, ker bi z zdravljenjem brez zdravil ogrožal njihov dobiček, in bogati eliti bi stopil na žulj, ko bi pozival k prerazdelitvi bogastva.

Kaj pa Cerkev? Nekako je to njegov kibuc, a ne … Bi mu sploh pustila blizu? Bi mu čez noč pripisali status herezije, ker ne bi ustrezal njeni institucionalizirani podobi? Možno je, da bi Jezusa danes dojemali kot nekoga, ki ogroža stabilnost ustaljenih struktur. Tako bi Jezus lahko postal anarhist.

Po moje bi Jezus vseeno vztrajal. Ostal bi med ljudmi, med tistimi, ki so izrinjeni na rob družbe. Delil bi z njimi upanje in vero v boljši jutri. Sredi vsega kaosa sodobnega sveta bi kazal pot k bistvu: ljubezni, solidarnosti in človekovemu dostojanstvu. Morda bi postal glas generacije, ki hrepeni po spremembi, ali pa tih glas v odmaknjenem kotičku sveta, kjer bi se rodile nove ideje, tako kot takrat, pred dvema tisočletjema.

In kaj bi počel v Sloveniji? Na tržnici v Ljubljani bi delil kruh in ribe mimoidočim. Zoki bi ga vseeno razglasil za turista tisočletja … Z vlakom bi šel na zasnežene Jesenice, da bi ogrel srca upokojenih zgaranih delavcev, ali pa bi stopil v premogovnik v Velenju in ponižanim delavcem povedal, da si zaslužijo več od drobtinic. V Halozah bi blagoslovil vino, v Prekmurju s kmetovalci razpravljal o pravičnih cenah za njihove pridelke.

Bi bil na protestih pred parlamentom? Gotovo. Njegov glas bi bil glas vseh tistih, ki jih nihče ne sliši – učiteljev, medicinskih sester, gasilcev. Bi vozil kolo? Po potrebi.

Bi bil na TEDx-u v Cankarjevem domu? Verjetno ne. Ker zna ločiti obliko od vsebine.

Zanimivo, če bi ga Marcel povabil v Studio City? Mislim, v načelu nimata le podobne frizure, tudi za iste ideale se fajtata. No, verjetno mu vodstvo teveja tega ne bi dopustilo. Odmevi? Še dobro, da se originalnim Odmevom reče Biblija in tako naših ne bi nujno rabil …

Jezus bi bil nekje, kjer bi brezdomcem podarjal odeje, ali pa na Metelkovi, kjer bi z mladimi ustvarjal prostor ljubezni in enakosti.

Morda bi se pojavil na Planici, kako navija za skakalce, ali pa bi z Janezom Drnovškom v mislih hodil po Triglavu in iskal tišino.

Sodobna Slovenija bi vanj hitro zasadila svoje kritične poglede in cinizem, a bi Jezus pokazal, da je pot ljubezni univerzalna. Prek goric, hribov in dolin bi širil isto sporočilo kot nekoč: ne živite za moč, temveč za sočutje.

In čeprav bi bil v Sloveniji, bi to sporočilo odmevalo daleč prek njenih meja.

Kaj bi Jezus rekel, če bi danes prišel na zemljo? Ljubite se med seboj, pa ne samo takrat, ko je vse lepo, temveč tudi, ko je težko. Kaj ste storili za tiste, ki nimajo nič? Tu se skriva vaše pravo bogastvo. Zemlja je vaš dom, ne odlagališče. Pustite jo lepšo, kot ste jo našli. Ne iščite odrešitve v zunanjem sijaju, ampak v notranjem miru. Delite svoj kruh in čas, ker oboje nasiti dušo bolj kot telo. Pustite predsodke za sabo in glejte človeka v očeh, ne na papirju. Nihče ni premajhen, da bi premaknil svet; začnite pri sebi. Sovraštvo je ogenj, ki ga gasite s sočutjem, ne z več sovraštva. Kar iščete v nebesih, nosite že v sebi – ljubezen, resnico in mir. Tudi jaz sem le potnik na tej zemlji; združimo se, da bo pot lažja za vse.

Če bi Jezus danes stopil v Gazo, bi dejal: »Kdo ste, da uničujete življenja, ki jih niste vi dali? Ljubezen ne potrebuje orožja, potrebuje pogum, da preneha bojevati. Poglejte otroke – v njihovih očeh vidite posledice svojih dejanj. Mir se ne rodi iz krvi, temveč iz odpustitve. Ne iščite sovražnika v drugem, temveč rešitev v sebi.«

In kaj bi Jezus rekel tistemu, ki si je pri tej kolumni pomagal z umetno inteligenco? Rekel bi: »Modrost in duh sta tista, ki dajeta stvarem dušo. Če si vzel orodje, da bi širil luč, si storil prav. A ne pozabi: pravi čudeži se zgodijo, ko človek upa in ljubi, ne ko računa. Ostani človek, ki posluša srce, tudi če mu pri tem pomaga stroj. Ljubezen je tista, ki vse poveže – človeško in umetno.«

Jezus danes? Brez dvoma bi bil enako radikalen kot svoje dni. A namesto na les in z žeblji bi ga naši, levi in desni, pribijali z lažnimi novicami in sovražnim govorom.

Vprašanje pa ostaja: ali bi ga mi vsi, ne glede na vero ali ne, sploh znali slišati? V srcu in brez pomoči umetne inteligence.

Ali bi se, kot je bilo, v njegovih naukih prepoznali šele čez stoletja?